Manj zavržene hrane pomeni več spoštovanja do hrane same pa tudi do ljudi in okolja – zato je pomembno, da spremenimo svoje navade in zmanjšamo količino hrane, ki konča v smeteh. Vsako leto v Sloveniji povprečno gospodinjstvo zavrže okoli 68 kg hrane (vir: SURS, NIJZ). Večina te hrane je še vedno užitna. Zavržena hrana ni le odpadek – pomeni tudi zapravljeno vodo, energijo, čas in trud, ki so bili vloženi v njeno pridelavo.
Zavržena hrana ni le vprašanje navad, temveč tudi vrednot. Z vsakim kosom kruha, ki ga zavržemo, gre v nič trud kmeta, energija za predelavo, voda za rast in gorivo za prevoz. V času, ko se vedno več ljudi sooča z negotovostjo glede hrane, je odgovorno ravnanje s prehranskimi viri tudi izraz solidarnosti. Zmanjšanje količine zavržene hrane ni zgolj okoljski ali finančni izziv – je priložnost, da vsak izmed nas s preprostimi dejanji naredi razliko.
Spremembe se začnejo doma. Vzgoja otrok in vnukov o vrednosti hrane, skupno načrtovanje jedilnikov, kreativna uporaba ostankov – vse to krepi povezanost v družini in spodbuja bolj zavestno potrošnjo. Ko zavestno kupujemo, shranjujemo in porabljamo hrano, prispevamo k bolj trajnostnemu svetu. Vsak obrok je tako lahko korak proti manjšim odpadkom – in večji hvaležnosti za vse, kar imamo na krožniku.
Nekaj podatkov o ravnanju s hrano v gospodinjstvih
Vsako leto v Evropski uniji nastane več kot 59 milijonov ton odpadne hrane, kar pomeni približno 132 kg na prebivalca. Hkrati si več kot 42 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti kakovostnega obroka vsak drugi dan – kar izpostavlja velik razkorak med presežki in pomanjkanjem.
Na globalni ravni se izgubi ali zavrže približno tretjina vse hrane, pridelane za človeško prehrano. Podatki za leto 2024 kažejo, da gospodinjstva prispevajo več kot polovico (54 %) vse odpadne hrane v EU, kar pomeni približno 72 kg na prebivalca. Ostalih 46 % nastane v prehranski verigi – v gostinstvu, trgovinah in pri proizvodnji.
5 nasvetov na poti do manj zavržene hrane
1. Načrtujte obroke
Načrtovanje obrokov pomaga, da je količina zavržene hrane manjša. Če vemo koliko oseb bo uživalo obrok, kaj imajo naši družinski člani bolj ali manj radi, potem temu prilagodimo tudi naše obroke. Poskrbimo da porcije niso prevelike, morebitne ostanke pa vseeno poskusimo uporabiti v drugih jedeh.
2. Pravilno shranjujte živila
- S pravilnih shranjevanjem živilom podaljšate obstojnost. Živila, ki potrebujejo shranjevanje v hladilniku ali zmrzovalniku takoj, ko se vrnete iz trgovine pospravite.
- Upoštevajte pravilo »first in, first out (prvi noter, prvi ven)«. Zato živila, ki jih na novo dodajate v hladilnik/omaro položite zadaj, starejša živila pa spredaj.
- Ostanke po obroku ohladite in shranite v zaprte posode.
3. Razumite datume na embalaži
Hrano pogosto zavržemo po nepotrebnem. Kaj pomenita datuma?
- “Porabiti do” označuje varnost (npr. meso, ribe). Po tem datumu hrana ni varna in jo je potrebno zavreči.
- “Uporabno najmanj do” pomeni kakovost (npr. testenine, konzervirana hrana). Lahko jo uporabite tudi po datumu, če je bila pravilno shranjena.
4. Uporabite ostanke
Zmanjšate količino odpadkov in prihranite denar. Videz sadja in zelenjave pogosto vpliva na naše nakupne odločitve – a se moramo resnično vprašati, ali je nujno, da so vsi plodovi popolne oblike? Tudi tisti z estetskimi nepravilnostmi so še povsem užitni in jih lahko brez težav uporabimo.
- Ostanke zelenjave uporabite v juhah, omakah, tortiljah.
- Suh kruh pretvorite v drobtine ali kruhove kocke.
- Iz sadja pripravite sadni smoothie, sadno kupo, marmelado.
5. Nakupujte premišljeno
Kupite le tisto, kar res potrebujete in ne ustvarjajte prevelikih zalog hrane. Preglejte zaloge doma, preden greste v trgovino. Napišite nakupovalni seznam – in se ga držite. Pomaga tudi, če imamo vsaj okvirni tedenski jedilnik, da vemo, katera živila potrebujemo. Potrošniško okolje (npr. posebne akcije, kot je »kupi enega, prejmi enega brezplačno«) lahko spodbuja impulzivne nakupe in vodi do pretiranega nakupovanja, kar povečuje možnost, da kupljena hrana konča med odpadki. Zato kupujte premišljeno in načrtujte obroke vnaprej ter redno pregledujte shrambo.
3-hitri nasveti vsakodnevni nasveti
- Redno čistite hladilnik – pregled živil 1x tedensko.
- Ne bojte se »nepravilne« zelenjave – ni videti popolna, a je enako dobra.
- Hrano delite – s prijatelji, sorodniki ali lokalnimi skupnostmi.
Vsaka poteza šteje. Tudi majhna dejanja, kot je to, da v trgovino ne greste lačni ali da zamrznete ostanke. Z odgovornim ravnanjem s hrano ne prispevate le k zmanjšanju zavržkov, ampak tudi k bolj trajnostnemu življenju. Ključno je, da si najprej prizadevamo za čim manjšo količino zavržene hrane.
Viri: Univerza na Primorskem, doc. dr. Tadeja Jakus, SURS, NIJZ.
