Delitev premoženja za čas življenja

Posameznik se lahko že za čas življenja, odloči za delitev in razpolaganje s svojim premoženjem ter se tako izogne, da bo, o delitvi premoženja med potomci nekoč odločalo sodišče. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj možnosti, ki jih dopušča naš pravni sistem.

Vse spodaj naštete pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

S pogodbo posameznik sklene, da bo po njegovi smrti oseba, ki je zanj skrbela (preživljavec), prejela, v pogodbi določeno premoženje. Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko sklene, na primer starejša oseba (preživljanec), s komerkoli, tudi s tretjo osebo (npr. sosedom) in ne samo z dediči, ta pa bo po njeni smrti zaradi preživljanja prejel določeno premoženje (določeno ob sklenitvi pogodbe). Predvsem, kadar je to tretja oseba, ki ni hkrati tudi dedič, priporočamo shranjevanje vseh dokazil (računov, pogodb), s katerimi lahko obe strani dokažeta izkazano skrb.

Pogodba spada med tvegane pogodbe, saj korist oziroma breme (obseg in trajanje oskrbe) pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva, saj se okoliščine oskrbe lahko spremenijo. Na primer starejša oseba (preživljanec) ob sklenitvi pogodbe tako ne ve ali bo za dano premoženje prejel ustrezno protivrednost. Tako se lahko na primer tudi zgodi, da bo nekdo za osebo skrbel relativno kratek čas, glede na pridobljeno premoženje.

Pogodba ne preneha s smrtjo preživljavca, tistega, ki drugo osebo preživlja, saj v pogodbo lahko vstopijo njegovi dediči (zakonec in tisti potomci, posvojenci ali njihovi potomci, ki so poklicani k dedovanju), če v to privolijo. V primeru, da dediči, poklicani k dedovanju, ne želijo prevzeti obveznosti iz pogodbe, se pogodba razveže. Dediči imajo pravico zahtevati odškodnino, le kadar pogodbenih obveznosti ne morejo prevzeti.

Pogodba o preužitku

Za pogodbo o preužitku se odločijo osebe (preužitkarji), ki si tudi v prihodnje želijo zagotoviti socialno varnost, preživljanje in kakovostno življenje. S tem ko oseba (preužitkar) na oskrbovalca (prevzemnika) prenese svoje premoženje (npr. uživanje določenega zemljišča) že za čas svojega življenja, si zagotovi občasne denarne prilive, nudenje življenjskih potrebščin, oskrbovanje, zagotovitev stanovanjskega prostora. Tudi v primeru te pogodbe, je lahko prevzemnik kdorkoli, ne le potomec oskrbovane osebe. Četudi med starši in otroki že obstaja zakonska in moralna dolžnost preživljanja, so lahko stranke pogodbe tudi otroci. Obveznosti prevzemnika po tej pogodbi, so podobne obveznostim po pogodbi o dosmrtnem

preživljanju in tudi ta pogodba, je lahko zelo tvegana, zato se posamezniki danes redko odločajo zanjo.

Pogodbo o preužitku je možno razvezati, če pogodbeni stranki živita skupaj, vendar skupno življenje postane nevzdržno. Obe strani lahko zahtevata, da se pogodba razveže, če druga stran ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Izročilna pogodba

Izročilna pogodba, za razliko od zgoraj navedenih pogodb, ureja zgolj obveznost na strani izročitelja, in sicer da bo svojim zakonitim dedičem (načeloma so lahko v pogodbo vključeni le zakoniti dediči – osebe, ki lahko dedujejo premoženje, če zapustnik ne pripravi oporoke ali je neveljavna) že v času svojega življenja izročil svoje premoženje. Navedeno v praksi pomeni, da pogodbo praviloma skleneta starša s svojimi otroki, na katere za časa svojega življenja preneseta lastninsko pravico vsega svojega premoženja. Otroci v tem primeru praviloma ne jamčijo za dolgove svojih staršev. V praksi se taka oblika pogodbe uporabi zlasti zaradi tega, ker otrokom ni potrebno prevzeti zavez, da bodo skrbeli za svoje starše ali da bodo morali narediti karkoli drugega.

Starša praviloma lahko preneseta na otroke vse svoje sedanje premoženje ali le del tega, pri čemer to premoženje ne more biti več zajeto v zapuščino oz. se ne upošteva pri dedovanju. Pogodbo mora overiti notar in načeloma se morajo o tem strinjati vsi otroci, saj se v nasprotnem primeru tak prenos premoženja na otroka, lahko upošteva kot darilo. To pomeni, da tisti izmed otrok, ki ni dobil nič, lahko v kasnejšem zapuščinskem postopku zahteva, da se prenos na otroke upošteva kot darilo in se le to premoženje vrne v celotno zapuščino. Tako  pogodbo lahko sklene tudi eden izmed zakoncev (staršev) in v njej kot prevzemnika navede drugega zakonca (starša). Tudi v tem primeru je potrebno strinjanje drugega zakonca (prejemnika). Če pa zakonec (prejemnik) ni upoštevan, to ne vpliva na njegovo pravico do nujnega deleža. Vsak izmed staršev lahko pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti ali v primeru, da se dogovorjene obveznosti ne izpolnjujejo.

Volilo

Volilo je za razliko od zgoraj navedenih pogodb oporočno naklonilo (Oporočno naklonilo pomeni razpolaganje zapustnika v oporoki, glede posamezne stvari. Na primer zapustnik v oporoki zapiše, ti, ki si moj dedič, daj določen znesek mojemu sosedu ali prijatelju.), ki se uporabi v primeru zapustnikove smrti. Upravičenec (praviloma je to znanec ali prijatelj zapustnika) je oseba, ki je upravičena zahtevati vse prej navedeno. Vendar ta oseba ni dedič in nima prednosti pred zapustnikovimi upniki ter navadno prav tako ne odgovarja za zapustnikove dolgove.