Začimbe izpopolnijo okus jedi in predstavljajo nepogrešljivo sestavino naših jedilnikov. Najpogosteje kot začimbe uporabljamo liste in semena rastlin, ter tudi plodove, korenine in lubje. Opojen vonj začimbe dobijo večinoma iz hlapnih organskih spojin, med katere sodijo tudi eterična olja, ki ob kontaktu z zrakom oksidirajo ali evaporirajo. Zmlete začimbe hitreje izgubijo vonj in okus, saj se med mletjem poveča stična površina med rastlinskim materialom in zrakom.
Namesto soli posezite po začimbah
Sol je generično ime za spojino, sestavljeno iz natrija in klora. Elementa sta ključnega pomena za živa bitja, vendar se soli med seboj razlikujejo. Kar nekaj milijonov let so naši predniki uživali hrano z manj kot 0,25 g soli dnevno, zato smo ljudje genetsko »programirani« na zelo majhne količine zaužite soli. Ker pa danes dnevno zaužijmo kar do 25-krat več soli kot naši predniki, se naše telo ni moglo tako hitro prilagoditi in začeti izločati tolikšne količine natrija v urin. Kot posledica so se pojavile bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, ki je dejavnik tveganja za možgansko kap, tveganje za izgubljanje mineralov v kosteh. Prekomeren vnos soli vpliva tudi na poslabšanje nekaterih drugih stanj: astme, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni, želodčnega raka in debelosti.
Sol, kot katerokoli drugo hrano, je treba uživati zmerno. Izziv pravzaprav predstavlja njena vsebnost natrija. Odrasli ljudje potrebujemo le pol grama natrija dnevno, kar je 1,4 g soli. Če pojemo do 5 gramov soli dnevno, to še ne predstavlja tveganja za zdravje, vendar pa podatki kažejo, da Slovenci zaužijemo kar 11–14 gramov soli na dan.
V izogib prekomerni porabi soli med kuhanjem uporabite aromatične začimba, in z njimi popestrite jedi. Zeliščni nadomestek soli lahko pripravite iz: zelene, šalotke, česna, čilja, ingverja, kurkume in sladke paprike ter origana, peteršilja, majarona, timijana in lovorja. Uporabite pa lahko še poper, koriander, kumino, koromač, meto in janež.
Zlato pravilo pri količini začinjanja jedi
V jedi začimb ne natrosite vsepovprek, ampak ohranite načelo zmernosti. Prav tako bodite previdni pri kombiniranju. V kolikor niste povsem prepričani koliko začimbe dodati, dodajte najprej ¼ čajne žličke, in nato dodajajte po potrebi.
3 zapovedi gojenja in shranjevanja začimb v kuhinji
Organizirajte svoje začimbe, zagotovo ne potrebujete eksotičnih začimb, po katerih nikoli ne posežete, ste pa jih kupili ko ste preizkušali nov recept. Mlete začimbe imajo kratek rok uporabe 2–3 leta, če so primerno shranjene. Medtem ko posušene začimbe lahko še manj, od 1–3.
- Lokacija: Naj ne bodo v bližini grelnih teles (radiatorji, pečica). Postavite jih na mesto z obilico naravne svetlobe in sonca. Bolje tudi uspevajo ob višji zračni vlažnosti.
- Zalivanje: Skrbno izberite posodo v kateri jih gojite, poskrbite za drenažo in jih ne zalivajte prepogosto. Prav rumenenje listov lahko nakazuje na pomanjkljivo drenažo in preobilno zalivanje. Sredozemske začimbnice (bazilika, origano, timijan, majaron, rožmarin, lovor) zalijte, ko je prst že popolnoma suha.
- Shranjevanje: Začimbe naj vam bodo na dosegu roke, vendar da ohranijo svojo dragocenost jih hranite stran od vlage in naj ne bodo izpostavljene sončni svetlobi. Pretresite jih v posodice in ne shranjujte v vrečkah, v katerih ste jih kupili, saj po odprtju začnejo izgubljati koristne lastnosti. Najprimernejše za shranjevanje so posodice iz stekla, lesa in keramike, v pločevinastih posodicah pa hranite tiste, ki so še posebej občutljive na sončno svetlobo.