Vsakodnevno gibanje na svežem zraku pripomore k dobremu počutju in zdravju. Pri vseh aktivnostih, kot so hitra hoja, pohodništvo, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh v zimskih mesecih, pa tudi vrtnarjenje ali hoja do trgovine, je pomembno, da ne pretiravate.
Vsi bi morali vsak dan vsaj 10 minut telovaditi. Aktivnosti v naravi imajo več prednosti: ste v naravi na zraku, dobite vitamin D, izgubljate kilograme in obremenitev na sklepe je majhna, tako kot pri plavanju. Z aktivnostmi si povečujete vzdržljivost telesa, povišate srčni utrip, kar je dobro za ožilje, kardiovaskularni sistem in izboljšuje kapaciteto pljuč.
Pri hoji uporabljajte palice
S hojo začnite umirjeno in počasi, dokler se ne ogrejete. Hoja naj bo enakomerna. Pri hoji so vam lahko v oporo palice, ki imajo posebno vlogo, saj pri tem poleg nog delajo tudi roke. Ko pa se vzpenjate, hodite navzgor, se na njih uprete in s tem razbremenite kolena, zato postane hoja bolj varna in enostavnejša. Ko hodite v hribe, ne pozabite na počitek. Prvi počitek naj bo po uri ali dveh hoje, naslednji počitek naj bo nato prej, po približno 45 minutah, in naj ne bo daljši od 15 minut. Pot boste lažje nadaljevali, če boste med počitkom stali. Ne pozabite tudi na tekočino v hribih. Pijte večkrat v manjših količinah.
V primeru, da vaša kolena ne zdržijo napora in je kolenski hrustanec obrabljen, Zvonko Korenjak priporoča obisk zdravnika. Kupite kvalitetno opornico za koleno, hoja pa mora biti v tem primeru podkrepljena s palicami. Ne pretiravajte s hojo po zelo strmih poteh in namesto hoje raje izberite kolo.
Ali mraz škoduje zdravju
Aktivnostim na svežem zraku se ni treba odpovedati do temperature -15 °C. Pri tako nizkih temperaturah telo vdihanega zraka, preden pride v pljuča, ne more več dovolj ogreti. Izjema so astmatiki, ki morajo biti previdni že prej. Pri tradicionalni kitajski medicini povezujejo težave z dihali, pljuči, bronhiji in zamašenim nosom s prekomerno vlago in mrazom znotraj nas, zato se na mrazu zaščitite okoli ust s šalom ali trakom.
Žulji na nogah
Ko se odpravljate v hribe, obujte čevlje, ki ste jih že nosili, novi in pretesni čevlji vas bodo ob dolgotrajni hoji ožulili. Žulj nastane zaradi dolgotrajnega drgnjenja kože ob nogavico ali obutev. Zaradi nabiranja tekočine med plastmi kože se izoblikuje mehur (žulj). Pri preprečevanju žuljev vam bo pomagal ognjič, ognjičevo mazilo. Posebej pozorni na žulje pa morajo biti sladkorni bolniki. »Oseba s sladkorno boleznijo mora vedeti, kakšno je stanje njegovih stopal in kaj zanj pojav žulja pomeni. Vsak žulj, ne glede na njegov nastanek, potrebuje pregled pri zdravniku. Tudi povsem “nedolžen žulj” lahko pri osebah z oslabljeno prekrvitvijo oziroma okvarjenim oživčenjem pripelje do obsežne poškodbe stopal, da je potrebno posredovanje kirurga,« pojasnjuje dr. Jelka Zaletel, dr. med.
Kako lahko sami zdravimo žulje
- Za odstranjevanje žuljev se v ljudskem zdravilstvu uporablja kopriva. Iz kopriv naredite kopel: sveže koprive (stebla in liste) za 12 ur namočite v 5 litrov hladne vode. Nato kopel segrejte in vanjo namočite noge za 20 minut, da se žulji zmehčajo.
- Tudi kopel iz kamiličnega čaja mehča kožo in ima pomirjujoč učinek. Čajno žličko posušenih cvetov kamilice skuhajte v četrt litra vode in pustite stati 10 minut. Precedite in vlijte v toplo kopel.
- Česen je en izmed najmočnejših in najbolj učinkovitih naravnih antioksidantov ter je odličen za žulje, saj deluje tudi antibakterijsko in protiglivično. Olupite česen, ga zmečkajte in zmešajte z žlico olivnega olja. To pasto nanesite na žulj v večernih urah in pustite, da deluje celo noč. Lahko tudi samo narežete česen na lističe in jih nanesete na žulj.
- Čebula med drugim deluje antibiotično in protivirusno. Tako je čebula koristna pri žuljih, saj odstrani odmrle kožne celice in zmehča kožo. Čebulo prepolovite in z njo nežno zmasirajte prizadeto območje, najbolje pred spanjem.
- Limona je znana po svojem antioksidativnem, očiščevalnem in razkuževalnem učinku ter jo lahko redno uporabljate. Pred spanjem položite rezino limone na žulj in jo pritrdite s povojem. Vsak dan ponovite ta postopek.
Zvonko Korenjak, gorski reševalec, Alja Dimic, certificirana prehranska terapevtka, dr. Jelka Zaletel, dr. med. in Darja Rojec