Kako se izračuna višina pokojnine

0
117020

japanese schoolgirls teen.useful reference https://www.nekdsex.com porn story

Izračun pokojnine
Izračun pokojnine

Izračun pokojninske osnove

Starostna pokojnina je po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) odmerjena od pokojninske osnove, ki jo predstavlja mesečno povprečje osnov (povprečnih mesečnih plač oziroma zavarovalnih osnov) zavarovanca, od katerih so bili plačani prispevki,iz katerihkoli najugodnejših zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja, od 1. januarja 1970 dalje.

V izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke po povprečni stopnji. Vsako leto jo določi in objavi minister, pristojen za finance.

Kot leto zavarovanja se upošteva tisto leto, v katerem so bili plačani prispevki za najmanj šest mesecev, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe; ne upoštevajo pa se osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine.

Odmera pokojnine

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Na podlagi dopolnjene pokojninske dobe je določen odstotek odmere starostne pokojnine od pokojninske osnove.

Višina odstotka se v prehodnem obdobju razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša:

  • za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29,5 odstotka,
  • za moške pa v letu 2021 znaša 27,5 odstotka, v letu 2022 pa 28,5 odstotka pokojninske osnove.

Ženski se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe prišteje po 1,36 odstotka, moškemu pa v letu 2021 po 1,28 odstotka, v letu 2022 pa po 1,32 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo za ženske odmerni odstotek poveča za 0,68 odstotka, za moške pa v letu 2021 za 0,64 odstotka, v letu 2022 pa za 0,66 odstotka.

Odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za ženske znaša 63,5 odstotka, za moške pa v letu 2021 znaša 59,5 odstotka, v letu 2022 pa v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/21 – ZPIZ-2I), ki se je začel uporabljati 1. maja 2021, znaša 61,5 odstotka. Novela ZPIZ-2I je namreč skrajšala prehodno obdobje postopnega izenačevanja odmerne lestvice po spolu, tako, da se bo odmerna lestvica za moške izenačila z odmerno lestvico za ženske že s 1. januarjem 2023.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se zaradi slabše kvalitete dopolnjene pokojninske dobe (ne gre v celoti za pokojninsko dobo brez dokupa) za vsak mesec manjkajoče starosti do starosti 65 let zmanjša za 0,3 odstotka. To zmanjšanje pokojnine je trajno.

Odmera pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove

Zaradi zagotavljanja večje socialne varnosti uživalcem pokojnine se v skladu z določbami ZPIZ-2 od 1. januarja posameznega koledarskega leta določi višina najnižje pokojninske osnove in se poveča za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta.

Starostna pokojnina je odmerjena od najnižje pokojninske osnove, kadar pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve dejanske pokojninske osnove, vključno s pripadajočimi uskladitvami, ne doseže zneska pokojnine, odmerjene za enako pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove.

Glede na načelo solidarnosti in vzajemnosti je določen tudi znesek najvišje pokojninske osnove, in sicer v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove. Od te je odmerjena starostna pokojnina zavarovancu, katerega starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od dejanske pokojninske osnove in usklajena za pripadajoče uskladitve, presega znesek pokojnine, odmerjene za enako pokojninsko dobo od najvišje pokojninske osnove. Višina najnižje (in s tem tudi najvišje) pokojninske osnove se med letom spreminja v višini in rokih, v katerih se usklajujejo pokojnine.

V skladu z že omenjeno novelo ZPIZ-2I se po novem najnižja in najvišja pokojninska osnova ne bosta več določali v vsakem koledarskem letu na novo, ampak se bosta zneska, določena v letu 2021, vnaprej le še usklajevala tako kot pokojnine. Na ta način se za naprej zagotavlja enakopravnost med uživalci pokojnin, odmerjenih od najnižje in najvišje pokojninske osnove v različnih koledarskih letih.

Zagotovljena pokojnina

Novela ZPIZ-2C, uveljavljena 1. oktobra 2017, je zavarovancem, ki so pridobili pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovila pokojnino v višini 500 evrov. Ta znesek se je spreminjal v višini in rokih, v katerih so se izvajale uskladitve pokojnin, tako, da je po uskladitvi za 2,5 odstotka s 1. januarjem 2021 zagotovljena pokojnina znašala 581,05 evra. Ta znesek pokojnine je zagotovljen tudi uživalcem starostne pokojnine po prej veljavnih predpisih, ki so dopolnili pokojninsko dobo, kot je bila po takrat veljavnem predpisu pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti.

Z novelo ZPIZ-2I je bil znesek zagotovljene pokojnine določen na novo in od 1. maja 2021 dalje znaša 620,00 evra. Ta znesek se potem usklajuje v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.

ZAČETEK IZPLAČEVANJA POKOJNINE
Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

Odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine in ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa

Zavarovancu (moškemu in ženski), ki dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa in ostane vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, toda skupaj največ tri leta, vrednoti ugodneje.

Novela ZPIZ-2G je spremenila način ugodnejšega vrednotenja takšne pokojninske dobe brez dokupa, tako, da se od 1. januarja 2020 dalje vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju, vendar največ do treh let obveznega zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev  pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 odstotka. To pomeni, da je ob takšnem odlogu upokojitve eno leto pokojninske dobe brez dokupa zavarovanca v letu 2021 namesto 1,28 odstotka (oziroma v letu 2022 namesto 1,32 odstotka) vredno 3 odstotke, eno leto pokojninske dobe brez dokupa zavarovanke pa je namesto 1,36 odstotka prav tako vredno tri odstotke.

Zavarovancem, ki so na zgoraj navedeni način odložili uveljavitev pravice do starostne pokojnine že pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2G in ostali obvezno zavarovani tudi po 1. januarju 2020, se pokojninska doba brez dokupa, ki so jo dopolnili po izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev za starostno pokojnino, delno vrednoti po ZPIZ-2, veljavnem do 31. decembra 2019, delno pa po noveli ZPIZ-2G.

Delna pokojnina

Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko uveljavi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko.

Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa. Uveljavitev pravice do delne pokojnine zavarovancu omogoča postopen prehod v upokojenski status.

Po ZPIZ-2, veljavnem od 1. januarja 2020 dalje, se zavarovancem, ki so že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne (ne pa predčasne) pokojnine in ostanejo vključeni v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, poleg delne pokojnine izplačuje tudi sorazmerni del od 40 odstotkov starostne pokojnine (ki se sicer od 1. januarja 2020 izplačuje zavarovancem, ki po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ostanejo vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas). Sorazmerni del od 40 odstotkov starostne pokojnine pa se začasno ne izplačuje, v času, ko zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 delovnih dni, pri zavarovancih, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov, pa tudi v primeru, ko nimajo v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.

Izplačilo 40 % pokojnine

Zavarovanci, ki so ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine obvezno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas in ostanejo še naprej v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, so upravičeni do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine.

  • Izplačilo jim pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Do takšnega izplačila so upravičeni do prenehanja obveznega zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas, vendar največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje, po poteku treh let pa so upravičeni do izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine.

Izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne pokojnine po splošnih predpisih, ki se je ali se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

  • Takšnemu zavarovancu se od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi izplačuje 40 odstotkov uveljavljene starostne pokojnine, izplačilo pa mu pripada največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

Do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine pa začasno niso upravičeni zavarovanci, ki ne delajo zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 delovnih dni, zavarovanci, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov, pa tudi v primeru, ko nimajo v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.

Zavarovanci, ki so po 1. januarju 2020 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine in ostanejo v obveznem zavarovanju za polni delovni oziroma zavarovalni čas, niso več upravičeni do izplačila dela pokojnine.

Uživalci izplačila 20 odstotkov predčasne pokojnine, priznane po ZPIZ-2, veljavnem do 31. decembra 2019, pa so tudi po uveljavitvi novele ZPIZ-2G obdržali takšno izplačilo, razen če so izpolnili pogoje za starostno pokojnino.

Prvo nakazilo pokojnine in letnega dodatka ter tuja pokojnina

Prvo nakazilo pokojnine

Zavod upravičencu izvede prvo nakazilo pokojnine predvidoma v roku enega meseca po prejemu odločbe v Sektorju za nakazovanje pokojnin upoštevajoč pri tem tudi datum zapadlosti pripadajočih zneskov. Sredstva bodo nakazana na bančni račun.

Zavod ob prvem nakazilu pokojnine upravičencu na naslov prebivališča posreduje obvestilo o nakazilu. Na tem obvestilu sta zapisani tudi individualna identifikacijska številka in varnostna koda PIN, ki uživalcu pokojnine omogočata dostop do podatkov o nakazanih zneskih pokojnin preko spletne strani zavoda ter integriranega telefonskega odzivnika. Zavarovancu, ki razpolaga s kvalificiranim digitalnim potrdilom, je pregled nakazanih zneskov pokojnin omogočen tudi preko storitve »Nakazila« v sistemu elektronskih storitev Moj eZPIZ. Moj eZPIZ omogoča elektronski izpis obvestila o nakazilu prejemkov. Tako si uporabnik lahko v vsakem trenutku naroči izpis obvestila o nakazilu tako za posamezno valuto nakazila kot tudi za daljše časovno obdobje.

Storitev je zelo enostavno zasnovana, saj uživalec na elektronski vlogi le izbere, za kateri mesec potrebuje obvestilo o nakazilu, vlogo elektronsko podpiše in jo odda. Sistem pripravi zaprošen odgovor in ga uporabniku posreduje v njegov varni elektronski predal Moj eZPIZ. Uporabnik si tako lahko obvestilo o nakazilu shrani na svoj računalnik oziroma si ga po potrebi tudi natisne. Potrdila, izdana preko elektronske storitve, so digitalno podpisana s strani zavoda in imajo tako enako veljavo kot potrdila, ki jih zavod izdaja v papirnati obliki.

Letni dodatek

Uživalcem pokojnin, ki pravico do pokojnine pridobijo v tekočem koledarskem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu. V primeru, da je pravica do pokojnine pridobljena po roku izplačila letnega dodatka v tekočem koledarskem letu, se upravičencu pripadajoči sorazmerni del letnega dodatka izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine.

Tuja pokojnina

Pri ugotavljanju pripadajoče višine letnega dodatka se upošteva tudi znesek tuje pokojnine, ki jo prejme uživalec slovenske pokojnine. Zavod je po uradni dolžnosti dolžan pozvati uživalce, ki imajo na dan 1. januarja tekočega leta prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo bivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, ter uživalce z bivanjem v Republiki Sloveniji, ki po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da sporočijo višino tuje pokojnine za mesec januar tekočega leta. Uživalci lahko višino tuje pokojnine, izplačane v mesecu januarju tekočega leta, sporočijo prek spletnega portala ali s priloženim obrazcem, ki ga lahko oddajo na vseh območnih enotah in izpostavah zavoda oziroma  po pošti. Glede na datum posredovanja zahtevanih podatkov zavodu uživalci izplačilo letnega dodatka lahko pričakujejo v mesecu juniju, septembru ali konec leta.   

https://viet69hd.com/ voyeur hidden hotel escort video. female agent filming hardcore casting. fsiblog muscle god brendan.

Prijava na novice

Če želite prejemati naše občasne novice na svoj elektronski naslov, vas vabimo, da se s klikom na gumb in izpolnjeno prijavnico prijavite na novice.