V nadaljevanju so predstavljeni ključni postopki in pravila za izračun višine starostne, predčasne in delne pokojnine po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Vsebina povzema način oblikovanja pokojninske osnove, odmero pokojnine glede na dopolnjeno pokojninsko dobo ter najnižje in najvišje pokojninske osnove. Poleg tega pojasnjuje tudi posebnosti, ki veljajo pri zagotovljeni pokojnini, odlogu upokojitve ter ugodnejšem vrednotenju pokojninske dobe brez dokupa. Pri pripravi vsebine so sodelovali strokovnjaki in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ.
- STAROSTNA POKOJNINA
- Izračun pokojnine oz. pokojninske osnove
- Odmera pokojnine
- Odmera pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove
- Zagotovljena pokojnina
- Odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine in ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa
- PREDČASNA POKOJNINA
- DELNA POKOJNINA
STAROSTNA POKOJNINA
Izračun pokojnine oz. pokojninske osnove
2026 in 2027
Starostna pokojnina se v letu 2026 in 2027 po določbah veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov zavarovanca iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za izračun se upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Vsako leto jo določi in objavi minister, pristojen za finance. Kot leto zavarovanja se upošteva tisto leto, v katerem so bili plačani prispevki za najmanj 6 mesecev, zavarovanec pa je dopolnil najmanj 6 mesecev zavarovalne dobe; ne upoštevajo pa se osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine.
Z letom 2026 se bo pri nadomestilih za brezposelnost za izračun pokojninske osnove upoštevala plača oz. osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestil. Osnove iz opravljanja začasnega dela dijakov in študentov se ne bodo upoštevale za oblikovanje pokojninske osnove. Krajši delovni čas zaradi skrbi za otroka bo preračunan na polni delovni čas.
2028
Obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove se z letom 2028 začne podaljševati, in sicer tako, da se v vsakem koledarskem letu obračunsko obdobje poveča za dve dodatni leti zavarovanja. Obračunsko obdobje se podaljšuje do leta 2035, ko se za izračun pokojninske osnove upošteva najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje.
Od 2029
Od leta 2029, ko bo veljalo 28-letno obračunsko obdobje, se bo iz oblikovanega obračunskega obdobja izločilo eno leto najmanj ugodnih osnov zavarovanca. Tako se bo pri izračunu pokojnine v letu 2029 upoštevala pokojninska osnova oblikovana na podlagi 27-letnega povprečja osnov zavarovanja. Tudi v letu 2030, ko je določeno 30-letno obračunsko obdobje, se iz najugodnejših zaporednih 30 let zavarovanja izloči eno leto najmanj ugodnih osnov zavarovanja. Tako se bo pri izračunu pokojnine v letu 2030 upoštevala pokojninska osnova, oblikovana na podlagi 29-letnega povprečja osnov zavarovanja.
Od 2035
ZPIZ-2 za vsako posamezno obračunsko obdobje nadalje določa, koliko let najmanj ugodnih osnov zavarovanca se izloči. Od leta 2035 dalje, ko se za izračun pokojninske osnove upošteva najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, se iz navedenih najugodnejših zaporednih 40 let izloči 5 let najmanj ugodnih osnov zavarovanja. Tako se bo pri izračunu pokojnine od leta 2035 dalje upoštevala pokojninska osnova, oblikovana na podlagi 35-letnega povprečja osnov zavarovanja.
Odmera pokojnine
Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Na podlagi dopolnjene pokojninske dobe je določen odstotek odmere starostne pokojnine od pokojninske osnove.
Višina odstotka, ki je vse od leta 2023 dalje za moške in za ženske izenačena, znaša v letu 2026 in 2027 za 15 let zavarovalne dobe 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje po 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo odmerni odstotek poveča za 0,68 odstotka.
Odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka.
2028
Odmerni odstotek za 15 let zavarovalne dobe se v letu 2028 poveča in znaša 30 odstotkov. Prav tako je določen višji odstotek za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe, dopolnjene nad 15 let zavarovalne dobe. V letu 2028 vsako nadaljnje leto pokojninske dobe znaša 1,39 odstotka.
Do leta 2035
Do leta 2035 se odstotek za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe, dopolnjene nad 15 let zavarovalne dobe, povečuje, in sicer za 0,03 odstotka v posameznem koledarskem letu. Od leta 2035 dalje znaša vsako nadaljnje leto pokojninske dobe, dopolnjene nad 15 let zavarovalne dobe, 1,6 odstotka. Odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe od leta 2035 dalje znaša 70 odstotkov.
Odmera pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove
Starostna pokojnina je odmerjena od najnižje pokojninske osnove, kadar pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve dejanske pokojninske osnove, vključno s pripadajočimi uskladitvami, ne doseže zneska pokojnine, odmerjene za enako pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove.
Zaradi zagotavljanja večje socialne varnosti uživalcev pokojnine se v skladu z določbami ZPIZ-2 od 1. januarja posameznega koledarskega leta določi višina najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova se določi v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega leta.
Glede na načelo solidarnosti in vzajemnosti je določen tudi znesek najvišje pokojninske osnove, in sicer v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove. Od te je odmerjena starostna pokojnina zavarovancu, katerega starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od dejanske pokojninske osnove in usklajena za pripadajoče uskladitve, presega znesek pokojnine, odmerjene za enako pokojninsko dobo od najvišje pokojninske osnove.
Višina najnižje (in s tem tudi najvišje) pokojninske osnove se med letom spreminja v višini in rokih, v katerih se usklajujejo pokojnine.
Z novelo ZPIZ-2O je bila od 1. januarja 2026 dalje na novo določena višina najnižje pokojnine, in sicer v višini 30 odstotkov od najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojnina se od določitve dalje le še usklajuje tako kot pokojnine in se ne bo več na novo določala v vsakem koledarskem letu za nove upravičence.
Zagotovljena pokojnina
Novela ZPIZ-2C, uveljavljena 1. oktobra 2017, je zavarovancem, ki so pridobili pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovila pokojnino v višini 500,00 evra. Ta znesek se je spreminjal v višini in rokih, v katerih so se izvajale uskladitve pokojnin. Z novelo ZPIZ-2I je bil znesek zagotovljene pokojnine določen na novo in je od 1. maja 2021 dalje znašal 620,00 evra in se je naprej usklajeval tako kot pokojnine. Znesek zagotovljene pokojnine je od 1. januarja 2025 dalje znašal 781,94 evra. Z novelo ZPIZ-2O se je znesek zagotovljene pokojnine ponovno določil na novo in bo od 1. januarja 2026 dalje znašal 785,00 evra ter se bo naprej usklajeval tako kot pokojnine.
Odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine in ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa
Zavarovancu (moškemu in ženski), ki v letu 2026 dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in ostane obvezno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, toda skupaj največ 3leta obveznega zavarovanja, vrednoti ugodneje. Vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju, vendar največ do 3 let obveznega zavarovanja, se vrednoti na način, da se 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 odstotka. To pomeni, da je ob takšnem odlogu upokojitve 1 leto pokojninske dobe brez dokupa zavarovanca v letu 2026 namesto 1,36 odstotka vredno 3 odstotke.
Če je zavarovanec do 31. decembra 2025, ko je do ugodnejšega vrednotenja bil upravičen zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, že bil upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem po 1. januarju 2026 ugodneje vrednoti največ do 3 leta obveznega zavarovanja.
PREDČASNA POKOJNINA
2026 in 2027
Predčasna pokojnina se v letu 2026 in 2027 odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se zaradi slabše kvalitete dopolnjene pokojninske dobe (ne gre v celoti za pokojninsko dobo brez dokupa) za vsak mesec manjkajoče starosti do starosti 65 let zmanjša za 0,3 odstotka. To zmanjšanje pokojnine je trajno.
Od 2028
Od leta 2028 dalje, ko se povečuje tako starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine kot starost, ki je določena za izračun manjkajoče starosti, se zmanjšuje odstotek, za katerega se trajno zmanjša pokojnina. Tako znaša v letu 2034, ko je mogoče še zadnjič uveljaviti pravico do predčasne pokojnine pri dopolnjeni starosti 61 let in 9 mesecev in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, zmanjšanje za vsak mesec manjkajoče starosti do starosti 66 let in 9 mesecev 0,1 odstotek.
DELNA POKOJNINA
Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko uveljavi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko. Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa. Uveljavitev pravice do delne pokojnine zavarovancu omogoča postopen prehod v status upokojenca.
