Kako delati po upokojitvi

0
2628
Delo po upokojitvi

Kakšne so vaše možnosti za delo po upokojitvi? Vsako delo mora biti ustrezno podprto s pogodbo ali drugo obliko (npr. s. p., d. o. o.), v nasprotnem primeru bo razumljeno kot »delo na črno«.  Prednosti dela po upokojitvi so poleg dodatnega zaslužka tudi aktivnost v zrelih letih, deljenje svojega znanja in izkušenj, pomoč ter druženje.

Začasno in občasno delo

Če se boste odločili za tako obliko dela, je temelj pogodba. Z delodajalcem sklenete pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, vrsto in obdobje opravljanja dela, predvideno število ur, urno postavko, datum sklenitve pogodbe in predviden skupen znesek dohodka. Takšna pogodba je rešitev v primerih, v katerih opravljanje dela preko pogodb civilnega prava ni dopustno zaradi prisotnosti elementov delovnega razmerja (ti so podani v primeru, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca – 4. člen ZDR-1). Bistvena razlika med to pogodbo in avtorsko/podjemno pogodbo je torej v tem, da delo po takšni pogodbi lahko vsebuje tudi navedene elemente delovnega razmerja. Začasno in občasno delo lahko opravljajo osebe s statusom upokojenca, razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni. Hkrati je možno opravljati delo tako po pogodbi o začasnem ali občasnem delu kot po avtorski/podjemni pogodbi. Pri začasnem in občasnem delu se uporabljajo nekatere določbe zakona, ki ureja delovna razmerja (tako veljajo tudi tu členi o odmoru, počitku, delovnem času, odškodninski odgovornosti, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol). Upoštevati je treba tudi pravila o varnosti in zdravju pri delu. Za iskanje dela ni posrednikov.

Dodaten dohodek iz tega dela ne vpliva na višino vaše pokojnine, pride pa do spremembe pri plačilu dohodnine, saj se vaš dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je zmanjšan za prispevek socialno varnost in normirane stroške v višini 10 %, akontacija dohodnine pa se od dohodka izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

Še nekaj pravil opravljanja začasnega in občasnega dela:

  • minimalna urna postavka je 4,52 € bruto (usklajeno z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji za leto 2018), v celotnem koledarskem letu pa ne smete zaslužiti več kot 6.775,36 € bruto (usklajeno z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji za leto 2018),
  • delate lahko največ 60 ur na mesec, neizkoriščenih ur se ne da prenašati v naslednji mesec,
  • delate lahko pri več delodajalcih hkrati, vendar skupaj ne smete preseči zgornjih omejitev,
  • delodajalec mora za upravičenca voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter število dejansko opravljenih ur dela,
  • od prejemkov iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega dela delodajalci obračunajo in plačajo dajatev v višini 25 %,
  • delodajalec vam mora izplačati dohodek najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu,  za vas pa mora v svoje breme obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (za leto 2018 je določen v višini 4,86 €), v breme seniorja pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 %).

Vse spremembe, ki vplivajo na izplačilo pokojnine (opravljanje dejavnosti, ustanovitev d. o. o.), morate sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bo odločal o vključitvi v obvezno zavarovanje in o sorazmernem izplačilu pokojnine.

Pokojnina in delo

ZPIZ-2B spreminja določbo tretjega odstavka 116. člena ZPIZ-2 in določa, da se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2  najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa,  izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

  • 75 odstotkov (zavarovanec dela 2 uri dnevno ali je zavarovalni čas 10–14 ur tedensko),
  • 62,5 odstotka (zavarovanec dela 3 ure dnevno ali je zavarovalni čas 15–19 ur tedensko),
  • 50 odstotkov (zavarovanec dela 4 ure dnevno ali je zavarovalni čas 20–24 ur tedensko,
  • 37,5 odstotka (zavarovanec dela 5 ur dnevno ali je zavarovalni čas 25–29 ur tedensko,
  • 25 odstotkov (zavarovanec dela 6 ur dnevno ali je zavarovalni čas 30–34 ur tedensko) in
  • 12,5 odstotka (zavarovanec dela 7 ur dnevno ali je zavarovalni čas 35–39 ur tedensko).

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.

Uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.

Če pa je uživalec invalidske pokojnine kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik, ne izgubi pravice do pokojnine, ampak mu ta miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.

ZPIZ-2B pa na novo ureja tudi status uživalca invalidske pokojnine v tujini. Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje. Pred ZPIZ-2B se je uživalcu invalidske pokojnine  prenehala izplačevati invalidska pokojnina z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja v tujini in ni bilo posledice izgube pravice.

Osebno dopolnilno delo

V to kategorijo se šteje pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela (tudi npr. občasno varstvo otrok), druga manjša dela (npr. vzdrževanje objektov, ročna dela ipd.) ter izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Preden se lotite takšnega dela:

  • pred začetkom je potrebna priglasitev na AJPES-u (lahko preko njihovega spletnega portala ali pa osebno na upravni enoti). Enako velja tudi, ko z osebnim dopolnilnim delom zaključite (opustitev).
  • pridobiti morate vrednotnico – v primeru del, kjer je določen naročnik, ki pri delih iz seznama A ne sme biti pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (s. p.), temveč fizična oseba (dela točke A so npr. pomoč v gospodinjstvu, prevajanje, lektoriranje, občasno varstvo otrok, sprehajanje živali, pomoč pri kmetijskih delih ipd.), vrednotnico pridobi oseba, za katero se delo izvaja; kjer pa posameznik sam izdeluje izdelke oziroma nabira in prodaja (dela točke B), pa si mora vrednotnico kupiti sam. V tem primeru se vrednotnica upošteva pri odmeri akontacije dohodnine. Vrednotnica velja za koledarski mesec, pridobite pa jo lahko na upravni enoti. Stane 9,48 € (od tega je 7,37 € namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,11 € pa za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen).

Za vsako opravljeno delo oziroma prodan izdelek morate izdati račun v najmanj dveh izvodih. Podatke o izdanih računih vključite v Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, ki ga po preteku polletnega obdobja (najpozneje do 10. julija oziroma 10. januarja) dostavite finančni upravi. Prav tako morate FURS-u mesečno napovedati dohodke za odmero akontacije dohodnine. Kar pa se tiče obdavčitve, se šteje 25 % od, za normirane stroške (10 %) in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec osebnega dopolnilnega dela plača sam (dela točke B), znižanih dohodkov.

Skupen prihodek od osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač iz prejšnjega leta v državi, kar je 3.186,00 €. V primeru, da delate brez računa, pa se to šteje kot delo na črno in vas lahko doleti globa od 2.000 do 125.000 €.

Postanite podjetnik

Nikoli ni prepozno, da se podate v podjetniške vode. Izbirate lahko med s. p. ali d. o. o.

REGISTRACIJA S. P. poteka v 3. korakih. Opravite jo lahko fizično na točkah VEM (seznam VEM točk najdete na http://evem.gov.si, ena od točk je tudi Data, d. o. o.) ali elektronsko. Registracija je brezplačna. Elektronsko lahko podjetje registrirate neposredno prek državnega portala e-VEM z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, npr. SIGEN-CA – pridobite ga na upravni enoti brezplačno. Ko imate kvalificirano digitalno potrdilo, se lahko prijavite v portal e-VEM in opravite vse tri korake: prijavo v AJPES, prijavo na FURS in na Zavod za zdravstveno zavarovanje. V kolikor niste lastniki ali solastniki nepremičnine, potrebujete tudi overjeno izjavo lastnika, da soglaša s poslovnim naslovom vašega s. p. na tem naslovu. Za poslovanje potrebujete še računovodjo.

REGISTRACIJO D. O. O. lahko prav tako opravite fizično na VEM točkah ali po korakih na portalu e-VEM z uporabo kvalificiranega potrdila. Za odprtje d. o. o. potrebujete ustanovni kapital 7.500 €. V tem primeru ste lahko družbenik d. o. o.-ju ali pa njen prokurist, ne smete pa opravljati poslovodne funkcije. Tako ste še vedno upravičeni do celotne pokojnine, v nasprotnem primeru pa se vam pokojnina ne izplačuje.

Vse spremembe, ki vplivajo na izplačilo pokojnine (opravljanje dejavnosti, ustanovitev d. o. o.), morate sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bo odločal o vključitvi v obvezno zavarovanje in o sorazmernem izplačilu pokojnine.

Prostovoljno delo

Če radi delite svoje izkušnje, se želite dodatno izobraževati, razširiti svoj krog poznanstev ali prebivati v eni izmed držav EU, se lahko pridružite bazi prostovoljcev seniorjev. Prostovoljsko delo se opravlja brezplačno, ponekod pa dobite povrnjene stroške za prevoz, prehrano in bivanje. Več o prostovoljstvu najdete na www.prostovoljstvo.org.

V to kategorijo se šteje pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela (tudi npr. občasno varstvo otrok), druga manjša dela (npr. vzdrževanje objektov, ročna dela ipd.) ter izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Preden se lotite takšnega dela:

– pred začetkom je potrebna priglasitev na AJPES-u (lahko preko njihovega spletnega portala ali pa osebno na upravni enoti). Enako velja tudi, ko z osebnim dopolnilnim delom zaključite (opustitev).

pridobiti morate vrednotnico – v primeru del, kjer je določen naročnik, ki pri delih iz seznama A ne sme biti pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (s. p.), temveč fizična oseba (dela točke A so npr. pomoč v gospodinjstvu, prevajanje, lektoriranje, občasno varstvo otrok, sprehajanje živali, pomoč pri kmetijskih delih ipd.), vrednotnico pridobi oseba, za katero se delo izvaja; kjer pa posameznik sam izdeluje izdelke oziroma nabira in prodaja (dela točke B), pa si mora vrednotnico kupiti sam. V tem primeru se vrednotnica upošteva pri odmeri akontacija dohodnine. Vrednotnica velja za koledarski mesec, pridobite pa jo lahko na upravni enoti. Stane 9,06 € (od tega je 7,05 € namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,01 € pa za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen).

PRIMERJAVA RAZLIČNIH OBLIK DELA

VRSTA DELAZačasno/občasno deloAvtorska pogodbaPodjemna pogodbaS. p.S.p. normirani»Upokojenski« s. p.

2h/ dan

Osebno dopolnilno delo
Bruto znesek pogodbe (v €)1.000,001.000,001.000,001.000,001.000,001.000,001.000,00
Vsi prispevki iz bruta63,6063,6063,60372,91372,9197,52
Akontacija dohodnine (v €)209,10209,10209,1040,00225,00
Neto dohodek (v €)727,30727,30727,30627,09587,09902,48775,00
Strošek delodajalca (v €)1.343,121.093,801.343,801.000,001.000,001.000,001.000,00
Pokojnina (da/ne)Da, dohodek ne vpliva na višino pokojnineDa, dohodek ne vpliva na višino pokojnineDa, dohodek ne vpliva na višino pokojnineNeNeDa, delna pokojninaDa, dohodek ne vpliva na višino pokojnine

Viri: www.data.si,  www.uradni-list.si, www.fu.gov.si, http://evem.gov.si, www.mddsz.gov.si, www.zpiz.si.

Jure Filip

Računovodski svetovalec, DATA, d. o .o.

Prijava na novice

Če želite prejemati naše občasne novice na svoj elektronski naslov, vas vabimo, da se s klikom na gumb in izpolnjeno prijavnico prijavite na novice.