Streho menjajte šele, ko se pojavijo poškodbe na kritini ali konstrukciji. Zagotovo je prvi pokazatelj za zamenjavo zamakanje, ki na dolgi rok škoduje strešni konstrukciji in povzroči višje stroške obnove. Prav tako je potrebna zamenjava, če so strešniki dotrajani, v primeru posamičnih poškodovanih strešnikov pa se zamenja le-te. Največkrat se strešno kritino zamenja, če se ureja mansardne prostore, zaradi izboljšave izolativnosti strehe.
Nova kritina naj ima nižjo ali enako težo kot stara, pri računanju stroška imejte v mislih dodatne strešne elemente (žlote, strelovodski strešniki, pregibi itd.). Zamenja se vse razen gradnikov ostrešja, lesene dele se dobro pregleda in po potrebi sanira oz. zamenja. V primeru dviga strehe, vgradnje strešnih oken, kjer se posega v konstrukcijo (ne med špirovce), ali mansardnih nadzidkov potrebujete dovoljenje za rekonstrukcijo objekta. Sama zamenjava strešne kritine sicer spada v vzdrževanje objekta, v kolikor se ne menja tipa kritine in barve.
Vplivi vremenskih razmer in lega objekta predstavljajo velike obremenitve za kritine, zato pri izboru kritine preverite lastnosti in zahteve obeh prostorov, zunanjega in notranjega. Pozanimajte se tudi, ali so se morda spremenili predpisi občinskih prostorskih aktov (določena vrsta kritine).
Primerjava strešnih kritin
| Vrste kritine | Značilnosti | Prednosti | Pomanjkljivosti |
| Opečne kritine | Kritina iz žgane gline (opečna kritina). Klasični strešniki so bobrovec (gladek, polkrožni ali raven rob, za naklone 35-40°), korec (za naklone 25-35°, uporabljeni predvsem na Primorskem, žlebaste oblike) in zareznik (težji kot ostali, za strehe od 25° dalje). | Različnih oblik, glazirana in neglazirana, tradicionalna ter najpogosteje uporabljena kritina, ima dolgo življenjsko dobo. | Spadajo med težje kritine. Mogoče jih je izvesti le do določenega naklona. |
| Betonske kritine | Iz betonske mase, v katero se predhodno doda barvilo za strešnike. Odpornost na zunanje vplive se poveča z barvanjem strešnikov. | Trdnost, dolga življenjska doba, odporni na vreme in UV žarke, negorljivi, toplotno izolativni. Večinoma posnemajo obliko klasične opečne kritine. | Težji kot opečna kritina, primerni za naklone med 20 in 45 stopinj. |
| Vlaknocementne kritine | Vlaknocementna kritina je narejena iz cementa, ki je z vlakni armiran. Za vezivo se uporablja predvsem celulozna vlakna. Plošče so ravne ali valovite, lahko so večjega formata kot klasična kritina. Na izbiro so različne barve (v osnovi je siva), streho pa se lahko prekrije enojno ali pa dvojno (plast na plast, za večjo odpornost). | Lahka kritina, hitro polaganje zaradi večjih dimenzij. Kritina je naravne sestave in zelo trdna, odporna na poškodbe. Je ognjeodporna in paroprepustna. Primerna za naklone že od 7 stopinj dalje. | Zaradi videza ni primerna za določene vrste stavb. Če se jo uporablja pri nizkih naklonih, je priporočljivo še dodatno tesnjenje strešnih elementov. |
| Pločevinaste kritine | Pločevina je lahko v traku ali v ploščah (od slemena do kapa, dolžine 1 m), ravna ali profilirana. Materiali so pocinkana jeklena pločevina, baker ali aluminij. | Dolga življenjska doba (dobra zaščita pred točo, snegom itd.), različnih oblik, lahko je barvana ali s posipom skrilja. Obstajajo toplotno izolirane plošče. Kritina je uporabna za različne naklone. | Kritina mora biti pravilno izvedena, da se na spodnji strani ne pojavlja kondenz (večinoma se zato izvaja na prezračevanih strehah) in na območjih z močnimi vetrovi. Lahko sesliši tudi dež. |
| Bitumenske kritine | T. i. »bitumenska skodla«, primerna za manjše naklone.Ponavadi v obliki bitumenskih trakov, na izbiro so številne barve. | Primerna za vse vrste naklonov, tudi za neravne površine. Majhna teža, dolga življenjska doba. Za ravne strehe je treba izbrati hidroizolacijski trak. | Treba jo je zaščititi pred vplivi sončnega sevanja in mehanskimi vplivi, posebej še, če je streha pohodna. Robove, slemena in žlote se oblikuje s posebnimi elementi. |
| Kritine iz umetnih mas | Hidroizolacijski trakovi za ravne strehe, večinoma narejene iz plastičnih mas. Uporabljajo se na nadstreških, terasah, balkonih, rastlinjakih itd. | Mogoče je izbirati med več barvami, večinoma so prosojne, odporne na UV-žarke in točo. | Kritino je treba zaščititi pred mehanskimi vplivi, če je streha pohodna. |
Najpogostejše napake pri izvedbi streh:
- nepravilna izbira oblike in izvedbe vgradnje obrob prebojev (dimnične obrobe, zračniki, obrobe kolektorjev, strešna okna),
- nevgradnja zaključnih vetrnih obrob, če je kritina nima že v sestavi,
- nepravilno letvanje vključno z izvedbo prezračevalnega kanala,
- nepravilna izvedba prezračevalnega slemena (premajhen odvod zraka, nevgradnja strešnih zračnikov),
- neupoštevanje navodil proizvajalcev o pravilni vgradnji strešnih elementov,
- nepravilna izbira sekundarne kritine,
- nepravilna izbira kritine (nekateri izvajalci del priporočijo kritino glede na popuste proizvajalcev kritin),
- nepravilna izbira in vgradnja izolacije, sploh pri izvedbi detajlov, posledično se v času kurilne sezone porabi več za ogrevanje, prihaja pa tudi do neželene kondenzacije, ki se lahko izceja v prostor,
- pozidava špirovcev (čez leta postane del strehe opazen, saj se bo uklonil),
- pozidava zidu do vrha špice do špirovcev (toplotni ovoj zgradbe se mora spojiti na vseh delih, brez prekinitev, v nasprotnih primerih pride do toplotnih izgub, plesni, vlage – pokazatelj te napake je pozimi neenakomerno taljenje snega na strehi).
Sekundarna kritina
V skladu s sodobnimi standardi mora biti vsaka poševna streha, pod katero je ogrevan prostor, zaščitena s sekundarno kritino, priporoča pa se jo še posebej na izpostavljenih gorskih legah oziroma legah z močnimi vetrovi ter pri naklonih streh manjših od 22°. Gre za strešni element v obliki folije, ki opravlja funkcijo vodoneprepustnosti in paroprepustnosti. Izbira takšne folije je zelo pomembna, saj odvaja kondenzirano vodo na spodnji strani kritine ter preprečuje uničenje izolacije (prepreči vdor vode in zraka). Kljub temu imamo še vedno veliko objektov, pri katerih sekundarna kritina ni bila vgrajena. Ali imate izvedeno sekundarno kritino, lahko ugotovite tako, da pogledate, ali je na špirovec pritrjena pokončna letev (zračni kanal), ki je v kapu (med žlebom in začetkom strehe) zaščiten s perforirano mrežico proti vdoru ptic. Strehe brez sekundarne kritine sicer v posameznih primerih lahko povsem normalno funkcionirajo, dokler se kritina ne poškoduje. V primeru neprezračevane strehe (streha brez sekundarne kritine) naj bodo tla podstrešja dobro izolirana, podstrešje pa naj se redno prezračuje.
