1 Drzne tatvine: storilci poskušajo na različne načine vzeti denar. Med najpogostejšimi načini na ulici je menjava denarja, prerokovanje iz različnih predmetov ipd. Kazniva dejanja storijo spretne osebe in imajo praviloma ob sebi pomagače. Njihova spretnost se kaže tudi v tem, da boste verjetno šele s časovnim zamikom opazili, da ste bili oškodovani.
2 Na javnih mestih, predvsem kjer je gneča (avtobus, vlak, trgovina, prireditve), pazljivo ravnajte z denarjem, denarnico ali torbico, saj žeparji lahko izkoristijo vašo nepazljivost. V denarnici imejte čim manj gotovine, denarnico pa nosite v notranjem žepu z zadrgo. Denarnice naj ne bodo na vidnem mestu nakupovalnih torb.
3 Torbice z osebnimi predmeti ne odlagajte brez nadzora, saj so lahek plen. V njej nosite najnujnejše dokumente in predmete. Denarnico in pomembnejše dokumente nosite v zaprtih notranjih žepih. Vedno naj bo zaprta z zapiralom ali zadrgo in obrnjena tako, da jo vidite. Torbice in denarnice v nakupovalnih vozičkih naj bodo ves čas pod nadzorom, saj storilci potrebujejo le trenutek vaše nepazljivosti.
4 Dvigovanje na bankomatih: uporabljajte bankomate, ki so v zaprtih prostorih, in ne tistih, ki so na samotnih krajih. Ko odtipkate vašo osebno geslo (PIN kodo), z roko pokrijte tipkovnico, denar pa po opravljenem dvigu takoj spravite v denarnico. Zahtevajte »območje zasebnosti«. Osebna gesla in kartice ne sodijo skupaj, pač pa si je geslo treba zapomniti.
5 Lažna elektronska pošta: pisma, kjer vas želijo napadalci prepričati v sodelovanje ali posredovanje zaupnih informacij (številke kreditnih kartic, številke računov, PIN kode ipd.) so lažna. Take pošte ne odpirajte in nanjo ne odgovarjajte. V sporočilih so lahko tudi povezave do »lažnih« spletnih strani, ki od uporabnika »zahtevajo« vpis osebnih podatkov. Na računalnik namestite program za filtriranje sumljive pošte. Tudi identiteti pošiljatelja elektronske pošte ne zaupajte vedno, saj je lahko lažna, kljub temu, da je poslana od znanih pošiljateljev. Ignorirajte elektronska sporočila, da ste dobitnik nagrade igre na srečo, v kateri sploh niste sodelovali.
6 Varnost na cesti: upoštevajte vaše telesne in duševne sposobnosti ter ohranjajte vozniško kondicijo (vsaj 4.000 prevoženih kilometrov na leto), obnavljajte znanje na osvežitvenih predavanjih ter redno opravljajte zdravniški pregled. Vozite s prilagojeno hitrostjo in se vedno pripnite z varnostnim pasom.
7 Sprehodi: hodite po pločniku, kjer ga ni, pa po levi strani ceste. Tako lahko pravočasno zagledate vozilo, ki prihaja nasproti. V mraku in ponoči uporabljajte kresničko ali drugo odsevno telo oz. vir svetlobe, da vas bodo vozniki prej opazili.
8 Nasilje v družini: nasilje v družini ni samo fizično ali psihično nasilje med partnerjema, lahko je tudi nasilje nad starši, starimi starši, nad skrbniki, posvojitelji ipd. Če doživljate nasilje ali veste za nasilje v družini, o tem obvestite pristojno službo.
V primeru nujnega dogodka pokličite 113. Če pa želite policijo obvestiti o kakršnem koli dogodku in ostati anonimni, lahko pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 12 00.Vsebina: Nika Gruden, sodeluje: MNZ, Policija
Vir: MNZ RS, Policija (brošuri Varni na internetu in Ne pozabite na varnost)