Nazaj k naravi in vrtnarjenje

Bistvenega pomena za kvaliteto življenja je, ali se prehranjujete z zdravo ekološko hrano, pridelano s pozitivnim odnosom in odgovornostjo kmeta do zemlje in rastlin, ali s konvencionalno pridelano hrano, ki stremi k visokim pridelkom, zemljo pa zastruplja, rastline uničuje in daje potrošniku hrano, ki njegovo zdravje, ne le ne gradi, temveč ogroža. »Ni vseeno, ali stanujete v mestu ter ste nenehno izpostavljeni nenaravnemu hrupu in vdihavate zastrupljen zrak, ali pa živite na podeželju, v miru narave, obkroženi z zdravim rastlinskim svetom,« nam pove Meta Vrhunc. Vračanje k naravi je nujna potreba, pridelovanje svoje zdrave hrane pa smiseln del tega.

Odločitev je padla – imeli bomo vrt

Po besedah Mete Vrhunc je to bolj preprosto, kot si mislite. Kupite ali najemite košček zemlje. Nato naredite načrt, kje boste imeli zelenjavni vrt, kje bo zelenica, kje boste zasadili drevje in jagodičje ter kje cvetje.

Del, ki ga namenite zelenjavnemu vrtu ali za njivo, za pridelovanje svoje zelenjave ali krompirja, plitko preorjite ali prelopatite. Vendar pa je pomembno, kaj je bilo na površini pred tem. Od tega je odvisno, kako se lotite priprave zemlje. »Travnik je praviloma dobro založen s humusom in dovolj je, da zgornji sloj dvakrat ali trikrat obrnete. V elojzijskih misterijih je relief, ki prikazuje boginjo plodnosti Demetro, ki predaja s svojo hčerjo Perzefono, predstavniku človeštva, klas in grozd. Predstavniku človeštvu je ime Triptolemos. To pomeni ”trikrat preorati”. Zemljo torej jeseni prelopatajte in ponovno spomladi, pred začetkom del v vrtu,« pojasni Meta Vrhunc.

»Gnojite praviloma jeseni, pred zimskim počitkom zemlje, in ne spomladi. Količina potrebnega komposta je pri dobri zemlji 1 kg na m² v enem letu, če je zemlja zelo mineralna in izčrpana pa več. Kompost naj bo popolnoma razkrojen, da mikroorganizmi, ki delajo na razkroju nerazkrojenih delov gnoja ali rastlin, ne pridejo do rastlin.« Če imate listje ali drug zdrav organski material, zemljo do pomladi prekrijte, spomladi pa ponovno prelopatajte, in nato pripravite gredice ter sejete. »Posevke opravljajte v sozvočju s silami življenja, ki pritekajo iz kozmosa. Setveni priročnik bo vaš odličen vodnik. Kupujte seme ali sadike iz ekološke pridelave.«

V primeru, da je bila zemlja, kjer boste imeli vrt, že v uporabi, je pomembno vedeti, ali so uporabljali tudi mineralna gnojila in sredstva za uničevanje plevela ali druge pesticide. V tem primeru bo zemlja potrebovala leto ali dve, da ob uporabi preparatov spet dobro zaživi in razgradi prej uporabljane strupe. »Pri pridelovanju ne uporabljajte mineralnih gnojil. Kupljenih organskih gnojil ne dodajajte neposredno rastlinam, ker pogosto niso popolnoma razgrajena. To so sicer dragocene substance, vendar je bolje, da jih stresete do popolnega razkroja na kompostni kup.« Ko razmišljate o vrtu, morate zanj predvideti tudi prostor za kompostni kup. »Na stezice med gredicami ali med vrste s kulturami delajte zastirko iz pokošene, toda na pol suhe trave.« Meta Vrhunc svetuje, da si pripravite in namočite koprive in gabez ter uporabljajte zmerno gnojevko za dodatno gnojenje. Rastlinam boste pomagali do boljše rasti in zdravja z uporabo čaja iz rmana, koprive, regrata ali kamilice. »V prvih letih gnojite s čistim kompostom iz rastlin ali iz gnoja živali iz ekološke reje, delajte z zastirkami, uporabljajte čaje in gnojevke ter vedno znova rahljajte zgornji sloj zemlje ob pravih časih za tip rastline, ki na tisti zemlji raste. To je bistven prispevek za zdravje in dobre pridelke.«

Na zelenjavnem vrtu velikem 100 m² ob kvalitetni oskrbi lahko pridelate približno 300 kg različne zelenjave, kar zadošča za tri do štiri osebe.

Idealnega mesta za vrt si ne moremo izbrati

Idealnega mesta za vrt si ne morete izbrati, zaradi dejavnikov, kot so lokacija zemlje, oddaljenost od stanovanja in s tem možnost oskrbe, tudi oskrbe z vodo … »Za čase vročine in suše je idealna lega nekaj drugega kot za čas obilja dežja. Niti peščena niti ilovnata zemlja nista pri vsakem vremenu idealni ali slabi. Sprejmite zemljo, ki vam prihaja naproti z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi ter se naučite delati s takšno kot je. Pri ustreznem znanju je vsaka zemlja idealna. Ob ustrezni izbiri kultur, primernem gnojenju in negi, posebej če delate biološko-dinamično, bodo pridelki odlični. Na kar je treba vsekakor paziti je pestrost rastlin. V pestrosti je utemeljena harmonija in v harmoniji je utemeljeno zdravje in veselje rastlin do rasti. Če imate hišo, ob hiši pri pravi izbiri rastlin ni za pridelovanje neprimernih kotičkov.«

Vrt je veliko več kot le delo

Po besedah Mete Vrhunc bo vrt priložnost za rekreacijo, za delo in počitek, za smiselno preživljanje prostega časa za vnuke, za učenje in igro ter še marsikaj. »Pogosto se zgodi, da je vrt za pridelovanje vsega premajhen, kar nam je v izziv tudi pri kolobarjenju v vrtu. Kolobarjenje je potrebno, saj se sicer pridelki znižujejo in zdravje rastlin slabša. Kolobariti pomeni, da na istih površinah v letih kot si sledijo, ne sejete ali sadite enakih rastlin, temveč si na isti površini sledijo različne rastline. Rastline iz tal poberejo hranila, pri tem pa v zemljo izločajo kisline. Kolobarjenje torej iz razloga, da zemlja na enem rastišču ni enostransko izčrpana in na drugi strani enostransko obremenjena z izločki določene rastline. Kar ena rastlina v tleh zapusti rastlini, ki ji sledi, celo godi in krepi njeno rast in zdravje.«

Eno leto sejete ali sadite na iste površine listnate rastline, drugo leto plodovke, nato korenovke, za tem pa cvetnice.

Vsebina: Mojca Buh

Meta Vrhunc, Pionirka biodinamike v Sloveniji, predsednica AJDE Vrzdenec