Ohranite vaš vid v odlični formi

0
203
Ohranite vid

Spremembe v vidu lahko razdelimo na tiste, ki se pojavljajo že v otroštvu, mladosti oz. mlajši dobi in t.i. starostno slabovidnost (presbiopijo). Kratkovidnost se lahko pojavi kadarkoli v otroštvu, mladosti ali odrasli dobi, znaki pa so slab vid na daljavo in glavoboli. Akomodacijska moč očesa (sposobnost očesa, da ostro vidi različno oddaljene predmete) z leti pada, zlasti po 45.letu, kar se pokaže s starostno slabovidnostjo. Pogosto se zasledi izraz, da so »roke so postale prekratke«, saj ljudje nekaj časa težave rešujejo z večanjem razdalje med očmi in čtivom, kadar berejo, ali večajo velikost črk na zaslonu. V primeru starostne slabovidnosti je obisk oftalmologa zagotovo na mestu. Medtem ko so bile v preteklosti edina pomoč očala in kasneje leče, se sedaj veliko ljudi odloča tudi že za operacije.

Do izboljšanja vida tudi z vajami

Pomembno je, da poznate sami sebe in prepoznate, kdaj so vaše oči utrujene. Dolgotrajno gledanje v zaslone je nenaravno stanje za naše telo, ki lahko pripelje do poslabšanja vida, vendar lahko veliko naredite že preventivno.

V kolikor veliko časa preživite za računalnikom ali gledate televizijo, so pomembni odmori, zaprite oči in jih pokrijete z dlanmi. Za izvedbo ni predpisanega časovnega okvirja, vendar jo izvajajte toliko časa, da se oči umirijo in sprostijo (palmanje). Ves čas poskrbite, da so vaše oči navlažene, to lahko naredite z zavestnim mežikanjem ali brez skrbi uporabite tudi umetne solze.

Aktivirajte tudi očesne mišice, tako da z mehkimi in počasnimi gibi, oči nekajkrat obrnete v vse smeri. Z vajo lahko ohranjate tudi elastičnost očesnih mišic in spodbujate naravni način gledanja. Pogled usmerite v predmet, npr. svinčnik, ki ga držite na razdalji 20 do 30 centimetrov in v višini oči. Nato pogled usmerite skozi okno v daljavo ter nato pogled ponovno usmerite v svinčnik. Vajo večkrat ponovite.

Osvojite preventivne ukrepe

Oči so najpogosteje in najhitreje utrujene zaradi gledanja v zaslone in preživljanja časa v zaprtih prostorih, pod umetnimi lučmi. Ob takšnih pogojih od oči zahtevamo, da se navadijo na nenaravne pogoje. Kadar gledamo v zaslon je očesna leča ves čas napeta zaradi gledanja na bližino, prav tako to zaradi velike hitrosti spreminjanja slike, velikosti in vsebine na zaslonu, zahteva našo nenehno pozornost. Kar pripelje do tega, da premalokrat pomežiknemo, kar vodi v izsušene in razdražene oči, občutljivost na svetlobo, meglen vid in glavobole. Podobno pa tudi umetna »bela« svetloba slabo vpliva na vid in povzroča utrujenost.

Priporočljivo je gledanje v zaslon ob zasenčeni dnevni svetlobi, ki ne pada direktno na vaš ekranali delovno površino. Medtem ko umetno svetlobonastavite tako, da bo čim bolj podobna naravni svetlobi,da ne povzroči bleščanja ali odsevov. Poskrbitetudi za primerno temperaturo (med 22 in 25 °C) ter vlažnost bivalnega in delovnega prostora. Saj se s suhim zrakom in umetnim prezračevanjemsušijo vaše oči. Temperatura zraka zaradi prižganega zaslona tudi postane nekolikovišja, zato je v zraku prisotnih še več suhih in prašnihdelcev, ki lahko oko še bolj izsušijo in razdražijo.Hkrati je pomembno stalno zagotavljanje vlažnosti prostora, kar pomeni prezračevanje in izogibanju uporabe dodatnih grelcev v prostoru.

Primeren izbor pripomočkov za uravnavanje vida

Pozorni bodite tudi pri izbiri očal. Izbira tipa očal je odvisna od nekaj dejavnikov – vašo izmerjeno dioptrijo, kako pogosto in dolgo boste očala nosili, za kaj jih boste uporabljali, seveda se morajo skladati tudi z vašim obrazom. Za izbor očal in stekel sta zato potrebna čas in temeljit pogovor z optikom. Vsak okvir ni primeren za vsako dioptrijo, pri izbiri stekel je potrebno upoštevati še stanje očesa (npr. operirano ali poškodovano oko sta pogosto zelo občutljiva na svetlobo), za dnevno gledanje v zaslone ali delo z računalnikom so skoraj nujna stekla, ki zmanjšajo odboje. Odločite se lahko tudi za leče, ki niso primerne za vsakogar. Pri suhih in pogosto razdraženih očeh so leče navadno odsvetovane. Izbiro leč določi oftalmolog (mehke, poltrde), sami pa si lahko izberete proizvajalca in ali boste izbrali dnevne, 14-dnevne ali mesečne leče.

Kombinirana oziroma progresivna očala so primerna za tiste, ki očala potrebujejo stalno, tako za bližino, kot za daljavo, motijo pa jih tudi vmesne razdalje (npr. 2, 3 metre), ki jih klasična ločena očala ne pokrijejo dobro. Veliko ljudi jih uporablja predvsem pri pisarniškem delu, t.i. delovna ali računalniška progresivna očala, ki pokrijejo bližino in razdalje do približno 2 metrov. Progresivna očala so zato odlična rešitev za celodnevno nošnjo, nekoliko slabše funkcionirajo edino pri branju leže, tam svetujemo klasična očala za branje. Kar se tiče navajanja nanje, oftalmologinja pacientom svetuje, da naj progresivna očala preizkusijo in jih nositi. Danes je ljudi, ki se nanje ne navadijo, malo, večina optikov daje tudi garancijo ločenih očal v primeru težav s kombiniranimi.

Veliko se govori o laserskih operacijah vida, ki pa pokrijejo le korekcije na daljavo. Večina operaterjev jih zato izvaja do 40. leta starosti, seveda le na zdravih in za operacijo primernih očeh. Kasneje, zlasti ko se začno težave z bližinsko slabovidnostjo, pride v poštev vstavitev multifokalne leče. Postopek je nekoliko bolj invaziven, kot laserska operacija, vendar je uspeh dolgotrajnejši, pacienti pa po posegu ne potrebujejo očal za bližino in daljavo. Vedno več ljudi po 50. letu starosti se odloča za ta poseg, zlasti tisti, ki se na očala ne morejo navaditi. Pogosto se za postopek odločajo tudi tisti, ki morajo operirati sivo mreno in takrat izpeljejo tudi vstavitev multifokalne leče.

Na splošno tudi na vaše oči vpliva vaše celostno dobro počutje in zdravje, dnevne aktivnosti in prehrana. Priporočljivi so preventivni pregledi na 1–2 leti ter upoštevanje priporočil oftalmologa.

Zivljenje 55+

Prijava na novice

Če želite prejemati naše občasne novice na svoj elektronski naslov, vas vabimo, da se s klikom na gumb in izpolnjeno prijavnico prijavite na novice.