Najpogostejši vzrok pešanja vidne ostrine je pojav sive mrene (zgostitev očesne leče, ki zato prepušča manj svetlobe v oko), zato je vid meglen, spremeni se zaznavanje barv. Med glavnimi povzročitelji sive mrene so UV sončni žarki. Od ostalih dejavnikov, ki pospešijo nastanek sive mrene pa so očesne bolezni (vnetja, očesni pritisk), druge bolezni (sladkorna bolezen), zdravila (medrol) in poškodbe. Drug pogost vzrok pešanja vidne ostrine je pojav starostnih degenerativnih sprememb v rumeni pegi na mrežnici (izguba vidne ostrine). Z zdravo, uravnoteženo prehrano in pravilnim izborom živil lahko preprečimo okvare oči.
- Vitamin A je pomemben za prepoznavanje barv in ostrine (mlečni izdelki, jetra, jajca, maline, korenje, ki ima veliko alfa in beta karotena in v telesu s pomočjo maščobe pretvori v vitamin A).
- Vitamin C varuje oči pred prostimi radikali, preprečuje zožitev kapilar (paradižnik, brokoli, paprika, peteršilj).
- Vitamin E ščiti pred očesnimi boleznimi; siva mrena (špinača, jajca, polnovredna žita).
- Lutein in zeaxantin sta antioksidanta, oči ščitita in iz njih odstranjujeta proste radikale ter zavirata okvaro rumene pege. (ohrovt, brokoli, špinača, bučke).
- Karotenoidi delujejo tudi kot antioksidanti v očeh (jagode, maline, rabarbara, pesa).
- Zadosten vnos tekočine, ki vpliva na zdravo delovanje oči.
- Bioflavonoidi ščitijo oči in mrežnico pred oksidativnim stresom.
Degeneracija makule
Vsako poslabšanje vidne ostrine ne pomeni vedno le novih očal, ampak se za poslabšanjem vida skriva lahko tudi očesna bolezen, kot je npr. siva mrena ali okvara rumene pege. S standardiziranimi tablicami s črkami, številkami ali slikami splošni zdravnik in okulist kontrolirata vidno ostrino na določeno razdaljo. Največji problem predstavlja okvara rumene pege – starostna degeneracija makule, ki ji sledi siva mrena ali katarakta in glavkom (obolenje vidnega živca), ki vpliva na kvaliteto življenja. Raziskave so pokazale, da imajo bolniki s slabo vidno ostrino in slepi bolniki moten občutek za stabilnost in položaj telesa v prostoru. Strokovnjaki svetujejo preventivni pregled oči vsaki dve leti, po 60. letu pa vsako leto.
Trening za oči
Obstajajo različne vaje za krepitev očesnih mišic in sproščanja oči, ki lahko delno pomagajo razbremeniti oči in ohranjajo oko v dobri kondiciji. Pri manjši dioptriji se lahko z vajami odloži nošenje korekcijskih očal ali upočasni napredovanje dioptrije oziroma se zmanjša obremenitev vida.
- Pomembno je, da si oči pri večjih naporih, kot je dolgotrajno branje ali gledanje v računalniški zaslon, večkrat odpočijemo. To naredimo tako, da vsakih 20 min pogledamo za kakšno minuto v daljavo ali pa zapremo oči.
- Oči si prekrijte z dlanmi za 10 minut, da pomirite živčevje in lažje zaspite.
- Zjutraj pljusknite vodo po zaprtih očeh, da bo koža ohranila elastičnost in vlažnost.
- Večkrat zavestno med delom mežikajte z oči, da jih navlažite.
- Z masažo oči sprostite napete očesne mišice. Zaprite oči in s kazalcem drsite čez veke in okoli oči.
- Privoščite si zeliščno kopel za utrujene in razdražene oči.
