»Oporoka ni povezana s pričakovanjem smrti; sestaviti oporoko je odraz preudarnosti posameznika. Priporočljiva je za vsakogar, ki ima kako premoženje pomembne materialne vrednosti,« pravi odvetnik Peter Mele, z njo pa se izognete tudi kasnejšim dediščinskim zapletom.
Če ni oporoke …
… se uporablja dedovanje po dednih redih. Prvi dedni red vključuje otroke (tudi posvojenci) in zakonca (tudi izvenzakonska skupnost), ki dedujejo po enakih delih. Drugi dedni red se uporabi, če ni otrok in vključuje starše zapustnika in zakonca. Če starši niso več živi, pa dedujejo bratje oz. sestre. Tretji dedni red predstavljajo stari starši, če ni nobenega dediča po prvem ali/in drugem redu. V primeru, da dedičev ni, pripada zapustnikovo premoženje državi Republiki Sloveniji (po enoletnem roku oklica). V primeru, da je zapustnik zapustil nepremičnino, se opravi zapuščinska obravnava, ki poteka nekaj mesecev po smrti. Razglasi se morebitna oporoka, na zapuščinski obravnavi pa se rešujejo zgolj pravna vprašanja (pravica do dediščine, velikost dednega deleža, pravica do volila). Za dejanska vprašanja sodišče napoti dediče na pravdo.
Dedovanje po oporoki
Klara Zorko, odvetniška pripravnica, pravi, da poznamo več vrst oporoke. Prva je lastnoročna oporoka, ki jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. Oporoko lahko napiše tudi kdo drug (npr. odvetnik). V tem primeru jo oporočitelj podpiše pred dvema pričama. Poznamo še sodno oporoko, ki jo sestavi sodnik pristojnega sodišča in potrdi, da jo je oporočitelj prebral in podpisal. Podpišeta se tudi priči, (taksa za sestavo znaša 30 evrov). Zadnja je notarska oporoka v obliki notarskega zapisa, ki jo sestavi notar. Strošek sestave je odvisen od vrednosti premoženja (giblje se od 16,50 do 344 evrov). Oporoko lahko napiše vsak starejši od 15 let.
Vsebina oporoke mora določati dediče, vsebuje pa lahko tudi dolžnosti dedičev, pogoje ali pa roke, prav tako pa volila, s katerimi oporočitelj nalaga izbranemu, določeno pravico ali stvar (npr. samo avto). Oporoko lahko hranite pri sebi, pri odvetniku ali notarju, pri sodišču (sodna taksa znaša 10 evrov) ali pa v centralnem registru oporok. Klara Zorko navaja tudi primer, ko že imate napisano oporoko, pa jo želite spremeniti. To lahko spremenite z izjavo v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka, lahko jo tudi kadarkoli prekličete. Peter Mele pa navaja še občasen primer, ko oporoka obstaja, vendar pokojni ni pomislil na to, da obstajajo nujni dediči. Ti lahko zahtevajo pripadajoči delež.
