Pregledujte svoje finančno stanje
| Prihodki pokojnina, honorar, drugi prihodki seniorja | Odhodki mesečni stroški |
| Sredstva obveznice, prihodki od intelektualne lastnine, delnice, vzajemni skladi, zavarovanja, menice, dobičkonosne nepremičnine, lastno podjetje, dohodek iz nepremičnin | Obveznosti do virov sredstev kredit, hipoteka, obresti, davek na luksuz ipd. |
Po mnenju pisca Roberta T. Kiyosakija, lahko finančno stanje razdelimo na prihodke in odhodke na eni strani ter sredstva in obveznosti do virov sredstev na drugi strani. Hiša, vikend, avto, jadrnica – vse to so obveznosti do virov sredstev (davki na luksuz, odplačevanje kredita ali hipoteke, vzdrževanja in popravila, ki jih ti viri zahtevajo) in so po mnenju Kiyosakija zgolj odvečen strošek. Predlaga, da denar raje vlagajte v sredstva (delnice, vzajemne sklade, zavarovanja, lastno podjetje), saj vam prinašajo dodatne prihodke, s katerimi omenjene dobrine kasneje, ko ste denar privarčevali, kupite.
Za izdelavo osebnega finančnega načrta si pomagajte z zgornjo tabelo, začnite pa najprej z bilanco. Stalno si zapisujte sprotne prihodke, odhodke in stroške. Na koncu meseca odhodke odštejte od prihodkov. Rezultat predstavlja bilanco prometa. Če je pozitivno, lahko nekaj malega privarčujete, sicer pa si naredite načrt izdatkov in kupujte le najnujnejše. Razmislite tudi o prilagoditvi življenjskega standarda. Strokovnjak pravi: »Slovenci se težko odpovemo že pridobljenemu, posebej (družinskim) hišam in stanovanjem. A prav tu se skriva kapital, ki v tujini seniorjem predstavlja vir dodatnih prihodkov,« izpostavi mag. Samo Lubej.
Cilj naj bo vaša finančna neodvisnost
Finančna zaščita, finančna varnost in finančna svoboda. Na prvi pogled trije enaki pojmi, ki pa se med seboj razlikujejo, cilj vseh treh pa je doseganje finančne neodvisnosti. Najbolj osnovna je finančna zaščita, ki mora biti za vsakogar primarni cilj osebnih financ in varčevanja. Sestavljajo ga sredstva za nepredvidene dogodke, največkrat ji rečemo tudi varnostna rezerva, ki je namenjena za nepričakovane nujne večje izdatke – npr. okvara avtomobila, nepredvideni izdatki v domu, zdravju itd.
Finančna varnost je, ko lahko živite tudi brez rednega aktivnega dohodka, brez da bi črpali iz varnostnih rezerv. Dohodek je pasiven, npr. iz naložb (dividende, obresti, kapitalski dobički) ali pa iz kombinacije dohodka in naložb. Strokovnjak mag. Samo Lubej pravi, da večina Slovencev doseže finančno varnost v tretjem življenjskem obdobju. Najvišja pa je še finančna svoboda, ki omogoča, da živite v izbranem življenjskem slogu ne glede na aktivne dohodke oziroma delo. »Posameznikovi pasivni prihodki ustvarjajo dohodek, s katerim, poleg pokritja nujnih življenjskih stroškov, uresničuje tudi vse svoje zastavljene cilje v življenju. Prejema namreč toliko pasivnih prihodkov, da lahko vzdržuje želen življenjski standard, slog, kljub temu, da nikoli več ne dela za denar, oziroma da počne tisto, kar ga v resnici veseli in osrečuje, služenje denarja pa ni prioriteta.«
