Pogodbene oblike dela za dodaten zaslužek

V primeru dela po pogodbah civilnega prava se morate vključiti le v posebne primere zavarovanja. Izplačevalec dohodka (naročnik) je zavezan za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 v višini 8,85%.

0
5867
Delo po upokojitvi

 

Z delodajalcem sklenite pogodbo za začasno in občasno delo

Temelj opravljanja začasnega in občasnega dela je pogodba, ki jo sklenete z delodajalcem. Vsebovati mora podatke o pogodbenih strankah, vrsto in obdobje opravljanja dela, predvideno število ur, urno postavko, datum sklenitve in predviden skupen znesek dohodka. Takšna pogodba je rešitev v primerih, v katerih opravljanje dela preko pogodb civilnega prava ni dopustno zaradi prisotnosti elementov delovnega razmerja (ti so podani v primeru, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca ter v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca – 4. člen ZDR-1).

Začasno in občasno delo lahko opravljajo osebe s statusom upokojenca, razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni. Hkrati je možno opravljati delo tako po pogodbi o začasnem ali občasnem delu kot po avtorski/podjemni pogodbi. Za iskanje dela ni posrednikov.

Bistvena razlika med pogodbo za začasno ali občasno delo ter avtorsko/podjemno pogodbo je v tem, da delo po takšni pogodbi lahko vsebuje tudi elemente delovnega razmerja. Pri začasnem in občasnem delu se uporabljajo nekatere določbe zakona, ki ureja delovna razmerja (tako veljajo tudi tu členi o odmoru, počitku, delovnem času, odškodninski odgovornosti, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol). Upoštevati je treba tudi pravila o varnosti in zdravju pri delu.

Dodaten dohodek iz te oblike dela ne vpliva na višino vaše pokojnine. Pride do spremembe pri plačilu dohodnine, saj se vaš dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je zmanjšan za prispevek socialno varnost in normirane stroške v višini 10 %, akontacija dohodnine se od dohodka izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

6 pravil, ki jih morate poznati za opravljanje začasnega in občasnega dela:

minimalna urna postavka je 5,05 € bruto (usklajeno z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji za leto 2020), v celotnem koledarskem letu ne smete zaslužiti več kot 7.562,47 € bruto (usklajeno z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji za leto 2019),

– delate lahko največ 60 ur na mesec, neizkoriščenih ur se ne da prenašati v naslednji mesec,

– delate lahko pri več delodajalcih hkrati, vendar skupaj ne smete preseči zgornjih omejitev,

– delodajalec mora za upravičenca voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter število dejansko opravljenih ur dela,

– od prejemkov iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega dela delodajalci obračunajo in plačajo dajatev v višini 25 %,

– delodajalec vam mora izplačati dohodek najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu,  za vas mora v svoje breme obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (za leto 2020 je določen v višini 5,23 €), v breme seniorja pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 %).

Vse spremembe, ki vplivajo na izplačilo pokojnine (opravljanje dejavnosti, ustanovitev d. o. o.), morate sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bo odločal o vključitvi v obvezno zavarovanje in o sorazmernem izplačilu pokojnine.

Začeti z osebnim dopolnilnim delom

Osebno dopolnilno delo vključuje:

  1. pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela (npr. občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu), druga manjša dela (npr. občasne inštrukcije, občasno prevajanje ali lektoriranje, občasno izvajanje umetniških vsebin ob zasebnih dogodkih, občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali),
  2. izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč.

Za začetek takšnega dela je potrebno urediti:

priglasitev na AJPES-u (lahko preko njihovega spletnega portala ali osebno na upravni enoti). Enako velja tudi, ko osebno dopolnilno delo prenehate opravljati (opustitev).

pridobiti morate vrednotnico – v primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike – dela pod točko A (storitve), mora vrednotnico kupiti naročnik. Dela v skupini A se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Za dela pod točko B si mora vrednotnico kupiti zavarovanec oziroma izvajalec sam. Vrednotnica velja za koledarski mesec, pridobite jo na upravni enoti ali preko spletnega portala eUprava (digitalno potrdilo). Na podlagi Odredbe o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo znaša višina vrednotnice za osebno dopolnilno delo od 1. aprila 2020 dalje 10,22 EUR. Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 7,95 EUR, za zdravstveno zavarovanje pa 2,27 EUR.

Za vsako opravljeno delo oziroma prodan izdelek morate izdati račun v najmanj dveh izvodih. Podatke o izdanih računih vključite v Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, ki ga po preteku polletnega obdobja (najpozneje do 10. julija oziroma 10. januarja) dostavite finančni upravi. Prav tako morate FURS-u mesečno napovedati dohodke za odmero akontacije dohodnine. Kar se tiče obdavčitve, se šteje 25 % od znižanih dohodkov, za normirane stroške (10 %) in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec osebnega dopolnilnega dela plača sam (dela točke B).

V posameznem polletju koledarskega leta skupen prihodek osebnega dopolnilnega dela ne sme preseči treh povprečnih mesečnih neto plač iz prejšnjega leta v državi, kar je 3.400,50 €. V primeru, da opravljate dejavnost ali delo, ki  ni vpisano ali ga nimate ustrezno priglašenega, vas lahko doleti globa od 1.000 do 7.000 €.

Skleniti avtorsko ali podjemno pogodbo

Avtorska in podjemna pogodba sta pogodbi civilnega prava, ki ju sklenete v primeru, da se dogovorite s podjemnikom za opravljanje točno opredeljenega dela oziroma storitve. V primeru obeh pogodb prihodek ne vpliva na višino izplačane pokojnine.

V primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Za delovno razmerje gre v primeru, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

AVTORSKA POGODBA: lahko jo sklenete z delodajalcem v primeru, ko boste zanj opravljali določeno intelektualno storitev (rezultat dela je avtorsko delo) s področja umetnosti, književnosti ali znanosti.

PODJEMNA POGODBA: se sklene v primeru neavtorskega dela; na primer enkratna ali obrtniška dela.

V primeru dela po pogodbah civilnega prava se morate vključiti le v posebne primere zavarovanja. Izplačevalec dohodka (naročnik) je zavezan za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 v višini 8,85%.

Primerjava različnih oblik dela

VRSTA DELA

Začasno/občasno delo

Osebno dopolnilno delo

Avtorska pogodba

Podjemna pogodba

Bruto znesek pogodbe (v €)

1.000,00

1.000,00

1.000,00

1.000,00

Vsi prispevki iz bruta

63,60

 

63,60

63,60

Akontacija dohodnine (v €)

209,10

225,00

209,10

209,10

Neto dohodek (v €)

727,30

775,00

727,30

727,30

Strošek delodajalca (v €)

1.343,12

1.000,00

1.093,80

1.343,80

Prejemanje pokojnine (da/ne)

Da, dohodek ne vpliva na višino pokojnine

Da, dohodek ne vpliva na višino pokojnine

Da, dohodek ne vpliva na višino pokojnine

Da, dohodek ne vpliva na višino pokojnine

Združljivost pokojnine in dodatnega zaslužka

(Velja za delavce (pogodba o zaposlitvi), s.p., d.o.o. in kmete.) Skladno s 116. členom ZPIZ-2 se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2  najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa,  izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

  • 75 % (zavarovanec dela 2 uri dnevno ali je zavarovalni čas 10–14 ur tedensko),
  • 62,5 % (zavarovanec dela 3 ure dnevno ali je zavarovalni čas 15–19 ur tedensko),
  • 50 % (zavarovanec dela 4 ure dnevno ali je zavarovalni čas 20–24 ur tedensko,
  • 37,5 % (zavarovanec dela 5 ur dnevno ali je zavarovalni čas 25–29 ur tedensko,
  • 25 % (zavarovanec dela 6 ur dnevno ali je zavarovalni čas 30–34 ur tedensko) in
  • 12,5 % (zavarovanec dela 7 ur dnevno ali je zavarovalni čas 35–39 ur tedensko).

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti. Uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. 

Prejemnik invalidske pokojnine kategoriziran vrhunski športnik, ob zaposlitvi v državni upravi kot športnik, ohrani pravico do pokojnine. Vendar mu od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja miruje iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Prejemniku se znesek že priznane in odmerjene pokojnine ponovno izplačuje po prenehanju obveznega zavarovanja.

Če se odločite za selitev in delo v tujini

Status uživalca invalidske pokojnine v tujini je poenoten s  statusom uživalca invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji. Tako se tudi prejemnik invalidske pokojnine v tujini, ki začne ponovno delati ali opravljati dejavnost, ponovno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini ter z dnem vstopa v zavarovanje izgubi pravico do pokojnine.

 

Viri: www.data.si,  www.uradni-list.si, www.fu.gov.si, www.evem.gov.si, www.gov.si/ drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/, wwwzpiz.si.

 

Bogdana Rejc

Podjetniška svetovalka iz DATA, d. o .o., poslovne storitve

Jure Filip

Računovodski svetovalec, DATA, d. o .o.

Prijava na novice

Če želite prejemati naše občasne novice na svoj elektronski naslov, vas vabimo, da se s klikom na gumb in izpolnjeno prijavnico prijavite na novice.