Pogodbene oblike dela za dodaten zaslužek

0
4322
Delo po upokojitvi

Kakšne so vaše možnosti za delo po upokojitvi? Vsako delo mora biti ustrezno podprto s pogodbo ali drugo obliko (npr. s. p., d. o. o.), v nasprotnem primeru bo razumljeno kot »delo na črno«.  Prednosti dela po upokojitvi so poleg dodatnega zaslužka tudi aktivnost v zrelih letih, deljenje svojega znanja in izkušenj, pomoč ter druženje.

Začasno in občasno delo

Temelj opravljanja začasnega in občasnega dela je pogodba, ki jo sklenete z delodajalcem. Vsebovati mora podatke o pogodbenih strankah, vrsto in obdobje opravljanja dela, predvideno število ur, urno postavko, datum sklenitve in predviden skupen znesek dohodka. Takšna pogodba je rešitev v primerih, v katerih opravljanje dela preko pogodb civilnega prava ni dopustno zaradi prisotnosti elementov delovnega razmerja (ti so podani v primeru, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca ter v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca – 4. člen ZDR-1).

Začasno in občasno delo lahko opravljajo osebe s statusom upokojenca, razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni. Hkrati je možno opravljati delo tako po pogodbi o začasnem ali občasnem delu kot po avtorski/podjemni pogodbi. Za iskanje dela ni posrednikov.

Bistvena razlika med pogodbo za začasno ali občasno delo ter avtorsko/podjemno pogodbo je v tem, da delo po takšni pogodbi lahko vsebuje tudi elemente delovnega razmerja. Pri začasnem in občasnem delu se uporabljajo nekatere določbe zakona, ki ureja delovna razmerja (tako veljajo tudi tu členi o odmoru, počitku, delovnem času, odškodninski odgovornosti, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol). Upoštevati je treba tudi pravila o varnosti in zdravju pri delu.

Dodaten dohodek iz te oblike dela ne vpliva na višino vaše pokojnine. Pride do spremembe pri plačilu dohodnine, saj se vaš dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je zmanjšan za prispevek socialno varnost in normirane stroške v višini 10 %, akontacija dohodnine se od dohodka izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

Še nekaj pravil opravljanja začasnega in občasnega dela:

  • minimalna urna postavka je 4,76 € bruto (usklajeno z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji za leto 2019), v celotnem koledarskem letu ne smete zaslužiti več kot 7.127,68 € bruto (usklajeno z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji za leto 2019),
  • delate lahko največ 60 ur na mesec, neizkoriščenih ur se ne da prenašati v naslednji mesec,
  • delate lahko pri več delodajalcih hkrati, vendar skupaj ne smete preseči zgornjih omejitev,
  • delodajalec mora za upravičenca voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter število dejansko opravljenih ur dela,
  • od prejemkov iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega dela delodajalci obračunajo in plačajo dajatev v višini 25 %,
  • delodajalec vam mora izplačati dohodek najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu, za vas mora v svoje breme obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (za leto 2019 je določen v višini 5,03 €), v breme seniorja pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 %).
Vse spremembe, ki vplivajo na izplačilo pokojnine (opravljanje dejavnosti, ustanovitev d. o. o.), morate sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bo odločal o vključitvi v obvezno zavarovanje in o sorazmernem izplačilu pokojnine.

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo vključuje pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela (npr. občasno varstvo otrok, skrb za starejše), druga manjša dela (npr. vzdrževanje objektov, ročna dela), izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Za začetek takšnega dela je treba urediti:

  • priglasitev na AJPES-u (lahko preko njihovega spletnega portala ali osebno na upravni enoti). Enako velja tudi, ko osebno dopolnilno delo prenehate opravljati (opustitev).
  • pridobiti morate vrednotnico – v primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike – dela pod točko A (storitve), mora vrednotnico kupiti naročnik. Dela v skupini A se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo (dela točke A so npr. pomoč v gospodinjstvu, prevajanje, lektoriranje, občasno varstvo otrok, sprehajanje živali, pomoč pri kmetijskih delih). Za dela pod točko B (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč) si mora vrednotnico kupiti zavarovanec oziroma izvajalec sam. V tem primeru se vrednotnica upošteva pri odmeri akontacije dohodnine. Vrednotnica velja za koledarski mesec, pridobite jo na upravni enoti ali preko spletnega portala eUprava (digitalno potrdilo). Stane 9,80 € (od tega je 7,62 € namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,18 € za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen).

Za vsako opravljeno delo oziroma prodan izdelek morate izdati račun v najmanj dveh izvodih. Podatke o izdanih računih vključite v Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, ki ga po preteku polletnega obdobja (najpozneje do 10. julija oziroma 10. januarja) dostavite finančni upravi. Prav tako morate FURS-u mesečno napovedati dohodke za odmero akontacije dohodnine. Kar se tiče obdavčitve, se šteje 25 % od znižanih dohodkov, za normirane stroške (10 %) in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec osebnega dopolnilnega dela plača sam (dela točke B).

V posameznemu polletju koledarskega leta skupen prihodek osebnega dopolnilnega dela ne sme preseči treh povprečnih mesečnih neto plač iz prejšnjega leta v državi, kar je 3.278,22 €. V primeru, da opravljate dejavnost ali delo, ki ni vpisano ali ga nimate ustrezno priglašenega, vas lahko doleti globa od 1.000 do 7.000 €.

Avtorska ali podjemna pogodba

Avtorska in podjemna pogodba sta pogodbi civilnega prava, ki ju sklenete v primeru, da se dogovorite z podjemnikom za opravljanje točno opredeljenega dela oziroma storitve. V primeru obeh pogodb prihodek ne vpliva na višino izplačane pokojnine.

AVTORSKA POGODBA: lahko jo sklenete z delodajalcem v primeru, ko boste zanj opravljali določeno intelektualno storitev (rezultat dela je avtorsko delo) s področja umetnosti, književnosti ali znanosti.

PODJEMNA POGODBA: se sklene v primeru neavtorskega dela; na primer enkratna ali obrtniška dela.

V primeru dela po pogodbah civilnega prava se morate vključiti le v posebne primere zavarovanja. Izplačevalec dohodka (naročnik) je zavezan za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 v višini 8,85 %. Ko sklenete katero od pogodb, to ne vpliva na izplačilo vaše pokojnine, saj ni potrebna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O sklepu teh pogodb, vam tudi ni treba obvestiti ZPIZ-a.

Prostovoljno delo

Če radi delite svoje izkušnje, se želite dodatno izobraževati, razširiti svoj krog poznanstev ali prebivati v eni izmed držav EU, se lahko pridružite bazi prostovoljcev seniorjev. Prostovoljsko delo se opravlja brezplačno, ponekod pa dobite povrnjene stroške za prevoz, prehrano in bivanje. Več o prostovoljstvu najdete na www.prostovoljstvo.org.

V to kategorijo se šteje pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela (tudi npr. občasno varstvo otrok), druga manjša dela (npr. vzdrževanje objektov, ročna dela ipd.) ter izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Preden se lotite takšnega dela:

– pred začetkom je potrebna priglasitev na AJPES-u (lahko preko njihovega spletnega portala ali pa osebno na upravni enoti). Enako velja tudi, ko z osebnim dopolnilnim delom zaključite (opustitev).

pridobiti morate vrednotnico – v primeru del, kjer je določen naročnik, ki pri delih iz seznama A ne sme biti pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (s. p.), temveč fizična oseba (dela točke A so npr. pomoč v gospodinjstvu, prevajanje, lektoriranje, občasno varstvo otrok, sprehajanje živali, pomoč pri kmetijskih delih ipd.), vrednotnico pridobi oseba, za katero se delo izvaja; kjer pa posameznik sam izdeluje izdelke oziroma nabira in prodaja (dela točke B), pa si mora vrednotnico kupiti sam. V tem primeru se vrednotnica upošteva pri odmeri akontacija dohodnine. Vrednotnica velja za koledarski mesec, pridobite pa jo lahko na upravni enoti. Stane 9,06 € (od tega je 7,05 € namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,01 € pa za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen).

PRIMERJAVA RAZLIČNIH OBLIK DELA

VRSTA DELAZačasno/občasno deloAvtorska pogodbaPodjemna pogodbaOsebno dopolnilno delo
Bruto znesek pogodbe (v €)1.000,001.000,001.000,001.000,00
Vsi prispevki iz bruta63,6063,6063,60
Akontacija dohodnine (v €)209,10209,10209,10225,00
Neto dohodek (v €)727,30727,30727,30775,00
Strošek delodajalca (v €)1.343,121.093,801.343,801.000,00
Pokojnina (da/ne)Da, dohodek ne vpliva na višino pokojnineDa, dohodek ne vpliva na višino pokojnineDa, dohodek ne vpliva na višino pokojnineDa, dohodek ne vpliva na višino pokojnine

Združljivost pokojnine in dodatnega zaslužka

(Velja za delavce (pogodba o zaposlitvi), s.p., d.o.o. in kmete.) ZPIZ-2B spreminja določbo tretjega odstavka 116. člena ZPIZ-2 in določa, da se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

  • 75 % (zavarovanec dela 2 uri dnevno, ali je zavarovalni čas 10–14 ur tedensko),
  • 62,5 % (zavarovanec dela 3 ure dnevno, ali je zavarovalni čas 15–19 ur tedensko),
  • 50 % (zavarovanec dela 4 ure dnevno, ali je zavarovalni čas 20–24 ur tedensko),
  • 37,5 % (zavarovanec dela 5 ur dnevno, ali je zavarovalni čas 25–29 ur tedensko),
  • 25 % (zavarovanec dela 6 ur dnevno, ali je zavarovalni čas 30–34 ur tedensko) in
  • 12,5 % (zavarovanec dela 7 ur dnevno, ali je zavarovalni čas 35–39 ur tedensko).

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti. Uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.

V ZPIZ-2B je na novo urejen tudi status uživalca invalidske pokojnine v tujini. Prejemnik invalidske pokojnine v tujini, ki začne ponovno delati ali opravljati dejavnost, je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini ter z dnem vstopa v zavarovanje izgubi pravico do pokojnine. Pred novo ureditvijo v ZPIZ-2B prejemnik invalidske pokojnine ni izgubil pravice, ampak se mu je z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja v tujini invalidska pokojnina prenehala izplačevati.

Viri: data.si, uradni-list.si, fu.gov.si, evem.gov.si, mddsz.gov.si, zpiz.si.

Jure Filip

Računovodski svetovalec, DATA, d. o .o.

Bogdana Rejc

Podjetniška svetovalka iz DATA, d. o .o., poslovne storitve

Prijava na novice

Če želite prejemati naše občasne novice na svoj elektronski naslov, vas vabimo, da se s klikom na gumb in izpolnjeno prijavnico prijavite na novice.