Ugodno počutje v bivalnem prostoru zagotovimo s kakovostnim zrakom in rednim zračenjem. V zraku mora biti dovolj kisika, zagotoviti moramo ustrezno vlažnost, neizrazite vonjave in odpraviti škodljive snovi.
Vlažnost zraka v stanovanju
Primerna vlažnost zraka v bivalnem prostoru je med 40 in 60 % relativne vlažnosti. Načeloma je vlaga sorazmerna s temperaturo zraka, kar pomeni, da toliko stopinj kot jih ima zrak, toliko gramov vode je v zraku (10 stopinj pomeni 10 gramov vode v zraku, v tem primeru je 100 % vlažnost). Ker je pozimi zunanji zrak hladnejši, se v prostoru segreva, vlažnost pa se zniža. Povprečna štiričlanska družina v 24 urah proizvede od 10 do 15 litrov tekočine, to pa moramo odpraviti iz stanovanja s prezračevanjem ali sistemi za prezračevanje, da bomo vzdrževali primerno vlažnost.
Plesen in kako jo odpraviti
Plesen ni le element neugodja ali neestetskega videza stanovanja, ampak ima velik vpliv na zdravo bivanje. Prenizka vlažnost povzroča alergije, oteženo dihanje, prehlad. Previsoka vlažnost pa spodbudi nastanek plesni, ki prav tako povzroča alergije, astmo, povečuje stroške ogrevanja in uničuje trajnost gradbenih materialov in notranje opreme.
Plesen se pojavi v neprezračenih delih stanovanja in kotih, za omarami na zunanjih stenah, lahko na svetlih ali temnih delih. Običajno nastane v dveh do šestih mesecih. Razlog je prekomerna vlaga, ki nastane zaradi različnih vzrokov: nezadostno zračenje, dihanje in znojenje v prostoru, kuhanje, kopanje, pranje in sušenje perila v prostoru, rastline ali pa zaradi toplotnih mostov, neustrezne termoizolacije ali hidroizolacije, vdora meteornih voda skozi majhne razpoke ali reže, skozi streho ali žlebove, zamakanja vodovodne napeljave. Tudi malomarna izvedba različnih izvajalcev je lahko razlog za vlago, na primer pri prehitri izdelavi fasade (če izvajalec ne počaka, da se stene dobro posušijo, vlago s fasado zaprejo v zid), neizsušene stene po poplavi itn.
Največkrat se plesen pojavi po menjavi oken in vrat, saj smo s tem dosegli večjo zatesnjenost prostora. Stara okna verjetno niso bila popolnoma tesna, z novimi pa smo zatesnili vse kotičke in prostor se ne bo več zračil sam od sebe. V tem primeru moramo veliko več pozornosti posvetiti prezračevanju.
Odprava plesni z različnimi stenskimi barvami, pranjem in razkuževanjem sten ni učinkovita. Lotite se reševanja osnovne težave, zaradi katere nastaja plesen. Če ima vaša stavba različna netesna mesta, ki sicer nekoliko pripomorejo k zračenju, a predstavljajo velikanske toplotne izgube, jih odpravite.
Prezračevalni sistemi
Veliko časa preživimo izven doma in stalno (ročno) prezračevanje večkrat ni mogoče (vsako uro naj bi zamenjali 70 % zraka v prostoru), zato se lahko odločite za prezračevalni sistem. Mehanski in kontinuirani način prezračevanja ugodno vpliva na počutje v prostoru, dom bo brez odvečne vlage in plesni, prekomerne koncentracije CO2 in radona ter brez občutka zatohlosti.
Ločimo centralni in decentralni prezračevalni sistem. Centralni sistem vsebuje centralni ventilator in odzračevanje na enem mestu, običajno je to v kurilnici ali kletnih prostorih, po prostorih v hiši pa so napeljani vodi, preko katerih se odvaja izrabljen zrak na prosto.
Decentralni sistem nima napeljave, vendar s pomočjo več posameznih ventilatorjev odvaja izrabljen zrak preko jaškov navzven, med prostori pa so reže za kroženje zraka. Milan Kuster pravi: »Zelo pomembna je pravilna razporeditev enot pa tudi izbor elementov prezračevalnega sistema. Rekuperatorske enote je treba namestiti praktično v vse bivalne prostore, lahko tudi v sanitarne prostore ali pa tam uporabimo odvodne ventilatorske enote.«
Kako izbrati prezračevalni sistem
Pri izbiri sistema pretehtajte različne tehnične možnosti in bodite pozorni na: delovanje prezračevalne naprave, izkoristke rekuperatorja, porabo električne energije, kakovost filtrov, glasnost naprave, možne nastavitve; preverite pa tudi certifikate, ki jih ima proizvajalec.
Za centralizirani sistem se odločite že pred gradnjo, tako bodo stroški nekoliko nižji, kot če se odločite za sistem pri prenovi stanovanja ali hiše. Cevi lahko potekajo po zunanji strani zidov, če še niste dodali toplotnoizolacijskega ovoja ali pod grelnimi ploščami, če se odločate za talno gretje. »Decentralni prezračevalni sistem pa lahko vgradite v katerikoli fazi gradnje, tudi če v stanovanju ali hiši že stanujete, montaža je preprosta in hitra,« je povedal Kuster in dodal, da je »v praksi prezračevalni sistem z rekuperacijo smiselno vgraditi v družinske hiše in večja stanovanja in še to predvsem na področjih, kjer so zimske temperature nižje. Na Primorskem bolj priporočam klasični sistem. Učinek prezračevanja je pri obeh sistemih skoraj identičen, gre le za to, da so sistemi z rekuperacijo energetsko bolj učinkoviti.«
