Postavitev rastlinjaka je eden najboljših korakov, ki jih lahko naredite, če želite podaljšati sezono pridelave in si zagotoviti stabilen pridelek ne glede na muhasto slovensko vreme. Rastlinjak odpira nove možnosti, saj omogoča zgodnejše setve, zaščito pred pozebo, več toplote za toploljubne rastline in celo zimsko pridelavo brez ogrevanja. Da rastlinjak resnično izkoristite, je ključnega pomena pravilna postavitev ter premišljen izbor rastlin, ki ustrezajo vašim razmeram.
Postavitev rastlinjaka
Izbira primerne lokacije
Za uspešen rastlinjak je ključna lega, ki omogoča:
- vsaj 6–8 ur sonca dnevno,
- čim manj sence od dreves ali objektov,
- dobro odvodnjavanje tal, da se izognete zastajanju vode.
Slovenija ima raznolike mikroklime, zato rastlinjak postavite na najbolj osončen del parcele, ne glede na regijo. Uporabite mulč (slama, trava) za ohranjanje vlage. Preberite še prispevek o samooskrbi, ki smo ga pripravili s Simono Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva – tukaj >>
Orientacija rastlinjaka
Priporočena orientacija je:
- vzhod–zahod, če želite čim več svetlobe v zimskem času,
- sever–jug, če želite bolj enakomerno osvetlitev poleti in manj pregrevanja.
Zaščita pred vetrom
Rastlinjak naj bo zaščiten pred močnimi vetrovi. Zaščita naj bo naravna (živa meja, grmovnice) ali arhitekturna (lopa, ograja), vendar ne preblizu, da ne zmanjšate osvetlitve. Preberite še prispevek o samooskrbi v sodelovanju z naravo, ki smo ga pripravili z prof. ddr. Ana Vovk, IPVO Inštitut za promocijo varstva okolja – tukaj >>
Dostop do vode in elektrike
Za učinkovito delovanje rastlinjaka priporočamo:
- kapljično namakanje,
- možnost priklopa ventilatorjev ali ogrevanja,
- zbiranje deževnice, kar je posebej uporabno v sušnih obdobjih.
Prezračevanje in nadzor temperature
Rastlinjak naj ima:
- strešna in bočna okna,
- možnost senčenja (senčna mreža),
- poleti možnost odpiranja stranic (pri tunelskih rastlinjakih).
Optimalne temperature:
- toploljubne rastline: 20–28 °C,
- zimske vrtnine: 5–15 °C.
Kaj saditi v rastlinjak
Toploljubne rastline (pomlad–poletje)
Te rastline imajo največ koristi od zaščite pred mrazom in stabilne toplote:
- paradižnik,
- paprika,
- feferoni,
- kumare,
- melone in lubenice,
- bazilika.
Ne sadite paradižnika in kumar preblizu, saj imata različne potrebe po vlagi. Preberite več v vsebini katere rastline saditi skupaj – tukaj >>
Hitro rastoče listnate vrtnine (celo leto)
- solata (spomladanska, poletna, zimska),
- rukola,
- špinača,
- blitva,
- motovilec.
Zimske vrtnine (jesen–zima)
V rastlinjaku uspevajo tudi brez ogrevanja:
- zimska solata,
- radič,
- por,
- ohrovt,
- zimska redkev,
- azijske listnate vrtnine (pak choi, mizuna).
Zelišča
Rastlinjak je idealen za:
- timijan,
- rožmarin,
- žajbelj,
- meta,
- peteršilj,
- koriander.
Sezonski načrt sajenja
- Pomlad: Solata, špinača, redkvica, čebula, sadike paradižnika in paprike.
- Poletje: Paradižnik, paprika, kumare, bazilika, melone.
- Jesen: Zimska solata, radič, por, azijske vrtnine.
- Zima: Motovilec, špinača, zimska solata, ohrovt.
