Prilagodite samooskrbo življenjskemu stilu

Kakovostna hrana, ki bi ji lahko rekli varna hrana je postala vrednota, saj velikokrat oziroma skoraj vedno ne vemo kaj jemo, ko kupimo zelenjavo in sadje v trgovini. Tako bomo počasi naše zelenice začeli spreminjati v obdelovalne površine. 

Samo 2 m² obdelovalne površine potrebujete, da postanete samooskrbni z zelenjavo, ki jo imate najraje.

Do samooskrbe tudi v urbanem okolju

Vse bolj so priljubljene visoke oz. dvignjene grede, tudi v urbanem okolju. Med seniorji je verjetno dragocena prednost ta, da je manj sklanjanja in hrbtenica manj trpi. Naslednjo prednost predstavlja to, da je greda ves čas oblikovana in dostopna v vseh vremenskih pogojih. V njej lahko sejete ali sadite takoj po dežju. Visoka greda je toplejša zato vrtnine bolje uspevajo. Hranila v visoki gredi se ne izpirajo globje v zemljo, saj je visoka greda sestavljena iz več plasti različnega organskega material. Visoke grede vam ni treba prekopavati, ampak je v vseh letnih časih zastrta oziroma pokrita z zastirko (slama, seno, pokošena trava, listje, plevel), ki ga izpulite. Tega pustite kar na gredi in zemljo samo rahljate. Slabost je edino lahko ta, da materiala, ki ga morate dodajati, nimate vedno na voljo v vašem urbanem okolju.

Prenovo vrta, načrtujte tako, da bo zelenjavni vrt v obliki gredice ali visoke grede čim bližje vaši kuhinji ali kot dodatek terase, zato da bo zelenjava enostavno dostopna v vseh letnih časih. Lahko se za začetek odločite za balkonski vrtiček z manjšo visoko gredo, saj so v trgovinah na voljo različne dimenzije. Gredica ali visoka greda lahko predstavlja estetski element vašemu domu.

Postavitev visoke grede

Pri nakupu sestavljene visoke grede se osredotočite na izbiro lesa,ki naj bo macesnov, kostanjev ali akacijin. Priporočene dolžine so od 2 m do 2,5 m. Pri izdelavi daljše grede bodite pozorni na to, da ima v sredini prečko, ki bo gredo držala skupaj. Visoka greda naj bo znotraj obdana z gradbeno plastično mrežo, ki bo preprečevala stik med zemljo in lesom, hkrati pa bodo njene luknjice odvajale vodo. Tja kamor boste postavili visoko gredo naj bodo na tleh tlakovci, kamenje ali druga utrjena podlaga, lahko je tudi zemlja brez travne ruše, le da imate lahko v tem primeru v gredi neprijeten obisk – voluharja. Temu se izognete tako, da na tla položite mrežo, ki preprečuje vdor voluharja.

Visoka greda naj bo visoka do 1 m oziroma do vašega pasu, širina grede pa naj ne bo več kot 1 m, oziroma izmerite tako, da dosežete z roko sredino grede iz vseh smeri. Visoka greda naj ima rob, ki visi na zunanjo stran, saj lahko s tem preprečite, da bi bilo preveč vlage v gredi in odtekanje vode. V zimskih mesecih lahko dodate kupolo oziroma streho nad gredo, da bo zelenjava uspevala skozi vso sezono. Ne zanemarite dejstva, da se notranjost visoke grede seseda, med 20–30 cm, zato jo ji je treba dodajati organsko maso, predvsem tanjše narezane vejice za zračnost, listje in pokošeno travo ter nato šotno zemljo.

Visoko gredo z zunanje strani premažete z lanenim oljem. Notranjost visoke grede  ima povprečno življenjsko dobo med 8–10 let.

Različne organske komponente visoke grede

Visoka greda je sestavljena greda iz različnih organskih komponent. Po tleh položite debele veje ali cela debla, nato prazna mesta zapolnite z odstranjeno travno rušo, nanjo položite stare odeje iz volne, bombaža, ali odslužen organski tekstil, nekateri se poslužujejo tudi volne od striženja ovc. Na to plast naložite tanjše veje, kjer prazna mesta zapolnite z listjem. To prekrijete z debelim navadnim kartonom, ki ne vsebuje lepil ali potiska. Nanj nasujete tanjše vejice, ki jih pokrijete s pokošeno travo ali listjem ter dodajte hlevski gnoj ali kompost, da vnesete mikroorganizme, ki bodo začeli predelovati organsko snov. Zadnjih 30 cm naj bo kakovostna vrtna zemlja pomešana s šoto.

Izbor vrtnin in enoletnih začimbnic