Z leti se količina vode v telesu praviloma zmanjšuje, pojasnjuje dr. Tine Bregant, dr. med. Občutek za žejo je pri zrelejših ljudeh okrnjen, pogosto je tudi pešanje delovanja ledvic. Tekočino v telo najpogosteje vnašamo s pitjem vode, ki je tudi najprimernejša tekočina za pitje, izgubljamo pa jo dnevno iz organizma preko urina, blata, skozi kožo z znojenjem in v izdihanem zraku. Za vzdrževanje ravnovesja v telesu, kar imenujemo homeostaza, je pomembno razmerje med vnosom in izgubo tekočine v telo. Če hočete nadzorovati ravnovesje tekočine v telesu, morate dobro opazovati znake dehidracije, kot sta suha ustna sluznica in vdrte oči. Tehtanje ali laboratorijske meritve, kot je določitev kreatinina in sečnine v serumu, so dodatna možnost za oceno dehidracije. Oceno hidracije naredite glede na vnos tekočine in način vnosa v telo – torej koliko tekočine, in, ali ste jo popili oziroma zaužili ali pa ste morda tekočino dovajali parenteralno. Enoznačnega kazalca dehidracije ne poznamo.
Kako opazite da ste žejni
Pri oceni hidracije se vedno upošteva več dejavnikov, kljub temu pa se lahko zgodi, da jo spregledamo. Pri seniorjih se na klasične znake dehidracije, kot so elastičnost kože, žeja in položajna hipotenzija, težje zanesemo kot pri mlajših odraslih. Večja verjetnost za dehidracijo je manjša elastičnost kože na nadlahti in pod ključnico ter suha ustna sluznica. Na dehidracijo lahko opozarjajo tudi nespecifični znaki, kot so zmedenost, zaprtje, nepojasnjeni padci ali povišana telesna temperatura, prav tako se ne morete zanašati na občutek žeje, lahko pa uporabite priporočila glede pitja tekočine glede na telesno težo.
| Pri običajno prehranjenih odraslih velja pravilo, da popijemo dnevno 1500 ml vode ter dodatnih 15 ml/kg telesne teže, ki smo ji odšteli 20 kg. Tako naj bi 85 kg težak, zdrav, zrelejši moški zaužil približno 2,5 litra tekočine dnevno. |
Dehidracija je pri ljudeh nad 55+ pogosta in predstavlja večje tveganje za dodatne zdravstvene težave, kot so trombembolični dogodki, manj učinkovito spopadanje z okužbo, zaprtje in ledvične kamne. Dehidracija zmanjša kognitivne sposobnosti. Dodatno morate biti pozorni na zadosten vnos tekočine, če se spremenijo okoljski pogoji, npr. zelo vroče in suho okolje.
Posebna pozornost velja za vse s kognitivnimi težavami. Zanje je pomembno, da jim med obroki nudimo tekočino, ki jo imajo radi. Pri ljudeh, ki so slabše prehranjeni, smo pozorni, da pitje tekočine ne nadomesti hranilnega obroka, saj so nekatere raziskave pokazale, da zrelejši ljudje kar 80 % vse tekočine zaužijejo med obrokom. Večina jih niti ne poje celotnega obroka. Poleg tega velja, da so tisti, ki ne pojejo več kot polovice obroka, bolj ogroženi za dehidracijo.
Po katerih pijačah posegate
Dr. Tina Bregant navaja, kaj sodi med enostavnejše spodbude pitja tekočine – vedno naj bo na voljo polna steklenica z vodo ali manj sladkanim čajem, da se naučite pitja vode podobno kot skrbi za osebno higieno; da imate dovolj časa in pomoči pri zaužitju obroka in da znate preveriti količino zaužite tekočine. Praviloma tudi velja, da zdravila zaužijete s kozarcem vode. Po besedah Tine Bregant se seniorji izogibate pijači, ki vsebuje kofein ali alkohol, prav tako se odsvetujejo športni in proteinski napitki. Posebno previdni morate biti pri pijačah, ki vplivajo podobno kot diuretiki ali imajo posebno elektrolitsko sestavo, da jih ne spijete preveč. Odsvetujemo tudi pitje zelo sladkih pijač ali sladkanih pijač z mehurčki, saj gre pri tem za prazne kalorije. Bolj ustrezno je zaužiti kalorično in hranilno optimalno ustrezen obrok, ter pred ali za tem popiti dovolj navadne vode, kot zgolj s praznimi kalorijami zadostiti kalorično-tekočinskim potrebam. Pri stanjih, ko je potrebna omejitev vnosa tekočine, sledite navodilom zdravnika in zdravstvenega osebja. Ravnotežje ustrezne količine je takrat težje vzdrževati ter je potrebna dodatna disciplina in nadzor nad zaužito tekočino.
