Vgradnja sončne elektrarne je danes ena najpogostejših naložb v energetsko učinkovitost doma, vendar je za varno in dolgoročno delovanje ključnega pomena, da je sistem pravilno načrtovan, strokovno izveden in ustrezno vzdrževan. Čeprav samooskrba z električno energijo gospodinjstvom omogoča, da velik del porabe elektrike pokrijejo z lastno proizvodnjo, to še ne pomeni popolne energetske neodvisnosti. Sončne elektrarne so namreč ves čas povezane z omrežjem, ki deluje kot »hranilnik« in omogoča oddajo viškov ter prevzem energije, ko lastna proizvodnja ni dovolj.
Pravilna vgradnja, kakovostna oprema in redni pregledi so nujni za varno delovanje sistema, še posebej ker so fotonapetostni moduli in vodniki pod napetostjo tudi takrat, ko je objekt izklopljen iz omrežja. Prav tako je pomembno, da je objekt opremljen s požarnim načrtom, ki gasilcem omogoča varno posredovanje v primeru požara.
Samooskrba z električno energijo
Samooskrba pomeni proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (najpogosteje sonca) z napravo, ki je priključena na notranjo inštalacijo stavbe. Namenjena je pokrivanju lastne porabe gospodinjskih ali malih poslovnih odjemalcev. Področje sončnih elektrarn je urejeno v okviru Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Samooskrba ni popolna energetska neodvisnost, saj odjemalci še vedno potrebujejo omrežje za oddajo viškov in za prevzem energije, ko lastna proizvodnja ne zadošča. Omrežje v tem sistemu deluje kot »hranilnik«.
Ali je vaša hiša primerna za sončno elektrarno
- Dobra streha: najboljše so južne, jugovzhodne ali jugozahodne lege.
- Dovolj sonca: Slovenija ima nadpovprečno dobro osončenost.
- Stanje kritine: če je streha starejša, je smiselno razmisliti o obnovi pred montažo.
- Poraba elektrike: velikost elektrarne se prilagodi vašim potrebam.
Kako deluje sončna elektrarna
- Paneli na strehi pretvarjajo sončno svetlobo v elektriko.
- Inverter elektriko prilagodi za uporabo v gospodinjstvu.
- Višek energije se odda v omrežje ali shrani v baterijski sistem.
- Sistem deluje samodejno, brez vsakodnevnega upravljanja.
Poznamo visokonapetostne – nizkotokovne sončne elektrarne in nizkonapetostne – viokotokovne sončne elektrarne. Z vidika požarne varnosti naj bi bile boljša izbira slednje.
Zakaj je pravilna vgradnja tako pomembna
Sončna elektrarna je dolgoročna naložba, ki lahko gospodinjstvu prinese nižje stroške elektrike in večjo energetsko neodvisnost. Da bi sistem deloval zanesljivo 20 ali 25 let, je ključna strokovna vgradnja. Nepravilno nameščeni paneli, slabo izbrana oprema ali napačno dimenzioniranje lahko povzročijo nižjo učinkovitost ali celo okvare.
Pravilna vgradnja vključuje:
- ustrezno načrtovanje glede na porabo elektrike,
- preverjanje stanja strehe,
- izbiro kakovostnih panelov in inverterja,
- varno električno priključitev.
Pomembno! Med montažo je pomembno, da se po panelih ne hodi, saj lahko napokajo spoji med posameznimi elementi, ki tvorijo solarni panel in tam lahko pride do pregrevanja, včasih pa tudi to vžiga. Po končani montaži morajo biti paneli povsem nepoškodovani.
Večina ponudnikov ponuja daljinsko spremljanje, kar pomeni, da lahko delovanje preverite kar na telefonu ali računalniku.
Zakaj je požarni načrt pri sončnih elektrarnah nujen
Sončne elektrarne prinašajo posebna tveganja, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju požarne varnosti. Ker so fotonapetostni moduli in DC‑vodniki vedno pod napetostjo, tudi ko je objekt izklopljen iz omrežja, gasilci pri intervencijah potrebujejo natančne informacije o poteku napeljav, lokaciji odklopnikov in načinu pritrditve modulov. Zato mora imeti vsak objekt s sončno elektrarno požarni načrt, ki ga lastnik izroči lokalni gasilski enoti.
Glavne nevarnosti pri požaru na objektu s sončno elektrarno
- Električni udar: DC‑vodniki ostanejo pod napetostjo tudi med požarom; nevarnost je večja pri notranjih napadih, kjer je prisotna voda.
- Dodatna obtežba strehe: moduli in konstrukcija lahko obremenijo streho do točke porušitve.
- Širjenje plamenov: moduli niso negorljivi; nekateri materiali lahko sproščajo strupene pline.
- Tveganje baterijskih sistemov: pri otočnih ali hibridnih elektrarnah so prisotne dodatne nevarnosti zaradi akumulatorjev.
Za večjo varnost se vse pogosteje uporablja gasilsko stikalo (stikalo za izklop v sili), nameščeno čim bližje PV‑generatorju, ki omogoča hitrejši in varnejši odklop DC‑napetosti.
Kredit Eko sklada za samooskrbne sončne elektrarne
Eko sklad ponuja ugodna posojila za gospodinjstva, ki želijo investirati v samooskrbno sončno elektrarno. Kredit je namenjen financiranju okoljskih naložb, med katere spada tudi vgradnja naprav za proizvodnjo ali hrambo električne energije iz obnovljivih virov. Odplačilna doba je lahko traja do 10 let, pri obsežnejših projektih tudi do 20 let. Najvišji znesek kredita sicer znaša do 100.000 €, vendar največ do višine priznanih stroškov in kreditne sposobnosti prosilca.
Postopek pridobitve kredita: vlagatelj odda vlogo Eko skladu, sledi preverjanje kreditne sposobnosti, po podpisu pogodbe pa se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu naložbe. Kredit tako omogoča, da gospodinjstva lažje izvedejo prehod na čistejšo energijo in zmanjšajo stroške elektrike, hkrati pa prispevajo k večji rabi obnovljivih virov v Sloveniji.
Viri: https://pv.fe.uni-lj.si/sl/nacrtovanje-se/samooskrba/, Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, https://gasilec.net/wp-content/uploads/2020/04/POŽARNI-NAČRT-SONČNA-ELEKTRARNA.pdf, https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/samooskrbne-sonne-elektrarne/samooskrbne-soncne-elektrarne-kredit-1085.
