Spremembe v sluhu se začnejo pojavljati že okoli 20 leta, vendar sprememb v vsakodnevnem življenju navadno še ne zaznamo. Takrat se počasi začenja odmiranje čutnic za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, kar lahko z leti postopoma napreduje in privede do starostne naglušnosti (presbyacusis). Aktiven življenjski slog je splošno koristen za organizem, ne pozdravi pa že okrnjenega sluha. Vendar redna telesna aktivnost poskrbi tudi za boljšo prekrvavitev struktur na slušni poti.
Kako in koliko bo sluh pešal, je določeno že v genskem zapisu, saj nekateri slišijo odlično skozi vsa življenjska obdobja, nekaterim pa se opazne spremembe lahko začnejo pojavljati že okoli 40. leta. Tako so spremembe v sluhu lahko prirojene ali pridobljene. Vplivom na sluh se je težko izogniti, naj gre za vsakodnevno in večletno izpostavljenost hrupu in neprijetnim zvokom, ali za kratkotrajne nenadne in močne zvoke ali akutni hrup (letala, hrup v tovarni, preglasna glasba iz zvočnikov na koncertih …). Prve spremembe, ki jih ljudje opazijo, je razumevanje govora v družbi in v glasnih prostorih, ko okoli njih ni tišine in morda sogovornika tudi ne vidijo v ustnice. Pri poslušanju si spontano in nehote pomagamo z branjem ustnic. Zato se nam pogosto zgodi, da uslužbence, ki delajo za okenci na pošti, banki, občini, težje razumemo, saj pogosto ne vidimo njihovih ustnic, vmes je še okno, okoli nas pa še veliko drugih šumov.
Morebitno poslabšanje sluha je lahko le navadna fiziološka prilagoditev in del življenja. Četudi je potrebna odločitev za slušni pripomoček, je odločitev pravzaprav podobna odločitvi za očala. V zadnjih letih vse več ljudi slušnih pripomočkov tudi ne skriva več in so na voljo različnih oblik, velikosti, barv in so narejeni po meri, glede mere sluhovoda, ušes, stanje sluha in druge želje ter možnosti posameznika. Rehabilitacijo sluha s slušnim pripomočkom (najpogosteje slušni aparat) priporoči ORL specialist po pregledu in oceni sluha. Padcu sluha pod določeno glasovno jakost, lahko sledi preizkus slušnega pripomočka, ki je za osebo z napotnico brezplačen. Ob doseženem izboljšanju sluha s pomočjo slušnega pripomočka in odločitvi za redno uporabo, oseba ponovno obišče ORL specialista, ki izbiro potrdi in izda naročilnico za pregled. ZZZS subvencionira slušne pripomočke s 300 evri (okvirno toliko stane osnovni slušni aparat), medtem ko se posamezniki pogosto odločijo za malo boljši pripomoček, za katerega v povprečju doplačajo 200 ali 300 evrov. Po odločitvi za slušni pripomoček, ga je (ob nespremenjenem sluhu) navadno potrebno zamenjati po šestih letih.
Prva naloga, če zaznavate spremembe v sluhu je, da očistite ušesno maslo, saj pogosto poslabšanemu sluhu prispeva čep ušesnega masla, ki ovira sluhovod. Navadno je učinkovito že umivanje z mlačno vodo in tkanino. Kadar se ušesnega masla nabere več, je priporočljivo izpiranje sluhovoda pri zdravniku, ki ga navadno opravi kar medicinska sestra. K ohranjanju sluha lahko prispevate z ustrezno higieno ušes, pri kateri se izogibate uporabi vatiranih palčk in vlivanju vode v ušesa, saj s slednjim hitreje pride do vnetja sluhovodov. O mehčanju ušesnega masla s parafinskim oljem, se pred tem posvetujte z zdravnikom. Vsekakor je temeljito izpiranje ušesnega masla, pri zdravniku, priporočljivo pred odhodom na morje in kakršnimkoli potapljanjem, saj se tako zmanjšajo tveganja za vnetje ušes.