Učimo se skozi vsa življenjska obdobja. O samem konceptu vseživljenjskega učenja se morda res še premalo govori, saj se učenje še vedno preveč obravnava zgolj v smislu formalnega učenja in izobraževanja. To nam prikaže tudi številka iz poročila Statističnega urada RS (2019), da je v neformalno izobraževanje med 55 in 64 letom vključenih le 16 % žensk in 12 % moških.
Vseživljenjsko učenje, ne le da prispeva k ohranjanju znanja, doprinese tudi k izpopolnjevanju sposobnosti, spoznanj in doseganju interesov ter ciljev. Podatki Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje prikazujejo, da je bilo v njihove programe vključenih 15.000 oseb, ki so jim bili najbolj zanimivi predvsem tisti programi povezani z večdisciplinarnim spoznavanjem lokalnega okolja, varovanjem zdravja, jezikovni programi ter umetniško izražanje.
Več kot učenje v šolskih klopeh
Skupno učenje in sodelovanje v učnih skupinah morda skriva večjo korist kot znanje samo, še vedno velja tisti stari rek, da »gliha vkup štriha«, ali povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si. Tudi zato je potrebno pozorno izbrati ljudi s katerimi boste preživljali vaš čas. Morda se boste prav z njimi naučili biti ali postati boljši človek, morda se prav z njim naučite bolje živeti v sožitju, kar pa posledično pozitivno vpliva na našo družbo.
Obstajajo učinkovitejše oblike izobraževanja odraslih, kot zgolj sedenje v klopeh. Odrasli se učijo hitreje, pomembnejša je dinamičnost učenja in so tudi zelo ustvarjalni. Pomembno je, da z mentorji ali učitelji vzpostavijo dobre medsebojne odnose. Zato naj se osebe v zrelih letih vključijo v aktivnosti, ki potekajo v manjših študijskih skupinah, v katerih se veliko pogovarja, razpravlja in posledično povezuje z drugimi člani skupine, hkrati pa tako širijo svoja obzorja. Veliko dela temelji na sodelovanju in poslušanju vsakega posameznika. Pogost pristop mentorjev in animatorjev je tak, da sedijo s člani skupine v krogu in med razlago spodbujajo pogovor.
Časa imate dovolj
Najpogostejša pomisleka o vključitvi v programe vseživljenjskega učenja sta v praski pomanjkanje časa in denarja. Vsak s časom ne bi smeli imeti več težav, čeprav ste pogosto v zrelih letih še bolj zasedeni kot poprej. Vendar zastavite si cilje, ki bodo spodbujali vašo osebno motivacijo za odkrivanje novih in uporabnih praktičnih znanj.
Danes za učenje ne potrebujete (veliko) denarja. Ljudske univerze razporejene po vsej državi ponujajo kopico programov in dejavnosti brezplačno ali po dostopnih cenah, kar lahko preverite sami v lokalnem svetovalnem središču Andragoškega centra Slovenija (https://isio.acs.si/sredisca/). Prav tako tudi številni dnevni in medgeneracijski centri oziroma skupnosti ter društva in prostovoljske organizacije organizirajo pestre aktivnosti.
Ni učenje le tisto, kar se dogaja v učilnicah in na delavnicah. Knjižnice in spletne strani ponujajo nepregledno količino vsebin za samostojno učenje, s katerimi je mogoče potešiti vse ravni radovednosti. Možnosti torej obstajajo, dovolite si biti ponovno radoveden ciciban.