Urejena prebava in lajšanje 4 tegob

Ljudje imamo različne prehranske navade in zdravstvena stanja. Da ugotovite s kakšno prebavno ali prehransko težavo se soočate, vodite prehranski dnevnik. V prehranski dnevnik si dnevno beležite zaužito hrano in pijačo, poleg tega pa lahko zabeležite tudi stanje prebave in morebitne prebavne težave.

Posameznikom z želodčnimi težavami lahko bolečine povzroča ali poveča surova zelenjava, zato jo je dobro pred uživanjem termično obdelati. Priporočljivo je  dušenje v lastnem soku in pečenje z minimalno količino dodanega olja (npr. 1 čajna žlička).  Po drugi strani pa je uživanje surove zelenjave priporočljivo pri osebah z obstipacijo (zaprtjem). Prav tako se lahko posamezniki na uživanje določenih živil v različnem delu dneva odzovejo različno. Nekaterim ustreza uživanje jabolk, hrušk, kumaric, čebule ipd. tudi v večernih urah, nekateri so po njih napihnjeni in težje zaspijo.

Zaužijte redne uravnotežene obroke z vnosom zadostne tekočine (1,5–2 litra), sadja in zelenjave. Uravnotežene obroke, ki jih sestavljajo pusti viri beljakovin, polnovredni ogljikovi hidrati, sadje in/ali zelenjava in manjša količina kvalitetnih maščob. Tekočine lahko uživate pred, med in po obroku, praviloma sobne temperature. Tako vodo, kot kakšen topel napitek (npr. nesladkan čaj, topla voda z nekaj kapljicami limone). Pri zaprtju lahko dodate tudi pijače z dodatkom magnezija in tudi pri zgagi, saj lahko prispevajo k nevtraliziranju želodčne kisline. Proti zaprtju pa lahko zaužijete tudi paradižnikov sok.

Zaprtje ali obstipcija

Neurejena prebava je zelo širok pojem, ki zajema vrsto različnih prebavnih težav, zato je najprej potrebno identificirati s kakšnimi simptomi se posameznik pravzaprav sploh sooča. Ena najpogostejših prebavnih težav je kronično zaprtje, katerega strokovnjaki definirajo, kadar odvajamo manj kot 3x na teden. Znaki zaprtja so lahko tudi oteženo, neredno ali boleče odvajanje majhnih količin suhega in trdega blata ter napenjanje.

Vzroki za pojav zaprtja so navadno kombinacija: neredne in enolične prehrane, slaba hidracija, torej nezadosten vnos vode ali druge nesladkane tekočine, prenizek vnos prehranskih vlaknin, ki jih najdemo v zelenjavi, sadju in polnovrednih žitih, pogosto poseganje po sladkarijah (npr. čokoladi), dolgotrajno sedenje oziroma premalo gibanja, odlašanje z defekacijo, intolenrance na živila, določene bolezni (npr. diabetes), ter tudi nekatera zdravila.

Napihnjenost

Napihnjenost je neprijetna, a največkrat zdravstveno ne ogrožajoča težava. Vzrokov za napihnjenost je prav tako veliko. Večinoma so vzrok za napihnjenost odvečni plini v prebavnem traktu, ki so lahko posledica prevelikega zaužitja zraka ali razgradnje živil v debelem črevesju, predvsem ogljikovih hidratov, ki jih prebavljajo in razgrajujejo bakterije, ob tem pa proizvajajo pline.

Prav tako je lahko napihnjenost produkt neravnovesja črevesnih bakterij, prehranskih intoleranc, hormonskih nihanj, pretiranega vnosa vlaknin ipd. Lahko je količina plinov tudi normalna, a je posameznik bolj dovzeten za občutenje črevesne motilitete (gibljivosti), v tem primeru lahko doda svoje tudi stres.

Sami si lahko pomagate tako, da jeste počasi in vsak grižljaj dobro prežvečite. Izognete se pitju gaziranih pijač, kajenju in žvečenju žvečilnih gumijev. Nadalje ste pozorni, kako na našo napihnjenost vplivajo živila kot so: fižol in druge stročnice, zelje, ohrovt, brokoli, beluši, čebula ipd. Če vam povzročajo težave, njihov vnos zmanjšajte.

Zmanjšajte tudi vnos pretirano mastnih jedi, alkohola in kofeina. Pozorni bodite tudi na mleko in mlečne izdelke, saj osebam v zrelejših letih lahko začne primanjkovati encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor laktozo. V tem primeru lahko uporabite izdelke z malo ali brez laktoze.

V primeru, da se soočate s katerokoli prebavno težavo je dobro, da nekaj časa vodite prehranski dnevnik ter stanje prebave in nato pogledate, katera živila bi lahko bila potencialno problematična. Velikokrat lahko težava ni v živilih, temveč v hitrosti hranjenja in prevelikih porcijah, ali neustrezno sestavljenih obrokov.

Težak občutek v želodcu

V kolikor po jedi pogosto občutite težak občutek v želodcu, so vzroki lahko različni in med seboj povezani, ali tudi ne. Razlikovanje se pojavi že pri opisovanju z besedami »težak občutek v želodcu«, nekateri tako opisujejo stanje napihnjenosti, drugi z bolečino v žlički, tretji z zaprtje, ali nenazadnje zaradi dobre, a preobilne večerje. Pri težkem občutku v želodcu lahko gre za zgago, napihnjenost, slabost ipd.

Pogosto so vzroki v neustreznem prehranjevanju, ki jih lahko naslovite s počasnejšim hranjenjem, manj obilnimi porcijami, rednimi obroki, izogibanju premočno začinjene in premastna hrane ter živil/hrane, ki je težja za prebavo, predvsem tudi v večernih urah. Vzrok ni vedno v neustrezni prehrani, temveč lahko gre za še nediagnosticirana zdravstvena stanja kot so: gastritis, gastroezofagealna refluksna bolezen, hiatalna hernija ipd. V primeru dalj časa trajajočih težav, ki ne izginejo niti ko uredite prehranske navade, se je obrnite na zdravnika.

Zgaga

Hrana potuje skozi usta v požiralnik in nato v želodec. V želodcu je vedno nekaj kisle vsebine, vendar spodnji del požiralnika, ki je običajno zaprt, preprečuje, da bi želodčna vsebina zatekla v požiralnik. Po zaužitju hrane se spodnji del požiralnika sprosti in zalogaj hrane preide v želodec.

Pri nekaterih ljudeh traja sprostitev spodnjega dela požiralnika pri hranjenju dalj časa ali se pojavi celo brez predhodnega požiranja. To je običajno vzrok za obilno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Kadar je kisla želodčna vsebina dalj časa v stiku s sluznico požiralnika, jo poškoduje. To občutimo kot pekoč ali celo bolečino v požiralniku, zgornjem delu trebuha ali celo bolečino za prsnico. Včasih se temu občutku pridruži še kiselkast okus, to bolečino imenujemo zgaga.

Zgaga je lahko ne le neprijetna, temveč celo boleča. Razlogi so lahko številni: slabše delujoča spodnja zapiralka požiralnika, hiatalna hernija, kajenje, debelost, previsok vnos alkohola, kofeina, previsok vnos močno začinjene hrane, previsok vnos težke, po navadi mastne hrane, tudi nekatera zdravila kot so analgetiki. Pomembno je to, da izločite iz prehrane živila in jedi, ki spodbujajo izločanje želodčne kisline in ali dražijo sluznico. Osnovna prehrana, ki temelji na vsebnosti mleka in mlečnih izdelkov lahko nekaterim  povzroča težave. V tem primeru lahko poskusite iz prehrane za nekaj dni izločiti mleko in mlečne izdelke in opazovati simptomatiko.

Med akutno bolečino omejite vnos citrusov, grobe surove zelenjave, oreščkov, svežih pekovskih izdelkov ipd. Vsekakor pa je priporočljivo, da se v primeru zgage po obroku ne uležete, temveč počivate z vsaj 30 % privzdignjenim vzglavnikom.