Probiotiki in prebiotiki imajo številne koristne učinke za zdravje. Vendar lahko o njihovi učinkovitosti pri posameznih težavah oz. indikacijah govorimo le takrat, ko so to potrdile kakovostne klinične raziskave, nam je v pogovoru razložil prof. dr. Rok Orel, dr. med.
Črevo je največji imunski organ v telesu, ki se ves čas srečuje s snovmi iz okolja (s hrano, virusi, bakterijami). V njem so celice, ki se bojujejo s snovmi, ki bi človeku lahko škodovale. Celice črevesnega imunskega sistema so ves čas v stiku z mikroorganizmi v črevesu, ki jim s skupnim imenom pravimo mikrobiota. Zato sestava in delovanje mikrobiote pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema. Celice imunskega sistema iz črevesa lahko potujejo v različne dele telesa in vplivajo na splošno odpornost organizma. Zato je ravnovesje črevesne mikrobiote pomembno tudi za dobro delovanje imunskega sistema.
Ravnovesje črevesne mikrobiote
Črevesna mikrobiota (skupnost mikroorganizmov v prebavilih) se intenzivno razvija in spreminja v prvih letih življenja, nato pa se načeloma stabilizira. Prihaja sicer do dnevnih sprememb v sestavi mikrobiote, ki je pod vplivom številnih zunanjih dejavnikov. Do večjih sprememb lahko pride na primer ob spremembi življenjskega sloga, na primer načina prehrane, ali ob jemanju zdravil, zlasti antibiotikov.
Na mikrobioto zelo vpliva hrana, ki jo uživamo, saj z njo hkrati hranimo tudi naše bakterije. Večina črevesnih bakterij, živi v simbiozi z našim organizmom. Vendar imamo zmeraj v sebi tudi nekaj škodljivih ali vsaj pogojno škodljivih mikroorganizmov. Nekatere sestavine v hrani, na primer vlaknine, načeloma spodbujajo rast in aktivnost za zdravje ugodnih črevesnih mikroorganizmov. Nekatere snovi, npr. antibiotiki, množično »pobijajo« bakterije, ne le tistih, ki so povzročile bolezen, zaradi katerih tako zdravilo sploh jemljemo, ampak tudi veliko načeloma koristnih, simbiotskih bakterij. Posledica je porušenje ravnovesja v črevesu, ki lahko pripelje do takojšnjih škodljivih posledic, kot je driska, še bolj pa nas lahko skrbijo dolgoročne posledice.
Danes povezujemo porušeno sestavo črevesne mikrobiote s povečanim tveganjem za celo vrsto bolezni in to ne le črevesnih. Delno, a žal res le delno, lahko »škodo« zmanjšamo in prispevamo k hitrejšemu uravnovešenju mikrobiote z jemanjem določenih probiotikov.
S številnimi raziskavami so dokazani pozitivni učinki nekaterih specifičnih probiotikov pri lajšanju akutnih infekcijskih drisk. Pri tem imamo zelo jasne dokaze, zlasti kadar le te prizadenejo otroke in kadar gre za povzročitelje iz domačega okolja. Tu se probiotiki pojavljajo tudi v mednarodnih doktrinah za zdravljenje takih bolnikov. Manj jasno je, katere probiotike naj vzamemo, da bi zmanjšali možnost za pojav ali olajšali potek driske, ki se pojavi na potovanjih v eksotične kraje, saj so tam povzročitelji driske navadno drugi mikroorganizmi. Pozitivni učinki so dokazani tudi pri zmanjšanju tveganja za pojav prebavnih težav zaradi jemanja antibiotikov. Pri tem je pomembno, da začnemo probiotike jemati pravočasno, se pravi takrat, ko začnemo antibiotično zdravljenje in ne šele, ko se driska že pojavi. Znani so tudi pozitivni učinki uživanja probiotikov za izboljšanje splošne odpornosti ter funkcionalnih prebavnih motenj (sindrom razdražljivega črevesja, zaprtje, bolečine v trebuhu, do neke mere refluks, kolike pri dojenčkih). Na področju raziskovanja probiotikov vsako leto znanstveniki odkrijejo nove zgodbe. Intenzivno potekajo klinične raziskave o vplivih probiotikov na metabolični sindrom, pa tudi o njihovem vplivu na živčevje. Profesor dr. Orel pa poudarja, da so učinki posameznih probiotikov zelo specifični, vezani na določene seve. Ni univerzalnega probiotika. Za vsak namen oz. indikacijo je treba zaužiti pravi probiotik, saj v nasprotnem primeru ni pozitivnih učinkov.
Razlikovanje – probiotik in prebiotik
Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, ki, če jih zaužijemo v ustrezni količini, koristno vplivajo na zdravje. Po drugi strani so prebiotiki snovi, najpogosteje fermentabilni ogljikovi hidrati, ki pospešijo rast, razmnoževanje in aktivnost koristnih vrst bakterij v črevesu. Zmotno je posploševanje, da so prebiotiki predvsem hrana za probiotike, ampak so hrana za naše črevesne bakterije, ki jih že imamo prisotne v telesu. Lahko so seveda tudi hrana za probiotike, če le te vnašamo v telo. V telo jih lahko vnašamo ločeno, na trgu obstajajo tudi v simbiotičnih preparatih, ki so kombinacija probiotičnih mikroorganizmov in prebiotikov. Tudi prebiotiki lahko pomagajo pri vzpostavitvi optimalnejše črevesne mikrobiote.
Zmotno je prepričanje, da so izdelki oziroma živila, kot so kislo zelje ali jogurt, probiotiki, res pa vsebujejo mlečnokislinske bakterije. Tako živil in fermentiranih živil ne moremo označevati, kot »naravne probiotike«. Vendar so seveda ta živila načeloma zdrava. Kot rečeno so probiotiki zelo specifični mikroorganizmi (specifičnost do nivoja sevov) z znanimi mehanizmi delovanja in seveda z raziskavami dokazanim kliničnim učinkom. Za različne »težave« je treba znati izbrati ustrezne seve, ki imajo nanje dokazan učinek. Znanstveniki raziskujejo tudi postbiotike, ki so produkti mikroorganizmov, njihove presnovne aktivnosti, ali celo deli mrtvih mikroorganizmov, ki lahko v določenih primerih tudi vplivajo na zdravje.
Prehransko dopolnilo ali zdravilo
Prof. dr. Orel poudari pomembnost komunikacije o probiotikih s širšo javnostjo. V zakonodaji Evropske unije, za probiotike, ki so registrirani kot zdravila (teh ni veliko), veljajo stroga pravila, ki so enaka kot za ostala zdravila. Evropska agencija za varnost hrane pri komunikaciji z laičnimi javnostmi ne dovoljuje oznake probiotik, če je izdelek registriran kot hrana. V Sloveniji so kot zdravilo registrirani 2–3 preparati, ostali so registrirani kot hrana oz prehranski dodatki.
Probiotiki, v prehranskih dopolnilih, niso nujno slabi, vendar je pazljivost pri nakupu potrebna predvsem zato, ker so pri prehranskih dodatkih standardi nadzora bistveno nižji. Prof. dr. Orel pravi, da med ljudmi še vedno veljajo neka splošna prepričanja oz. pogledi na probiotike, Številni ljudje so prepričani, da so probiotiki zelo koristni za zdravje, žal pa se ne zavedajo, kako pomembna je pravilna izbira pravega probiotika za vsak poseben namen. Še vedno je kar nekaj ljudi tudi mnenja, da so probiotiki »brez veze«.
V resnici je lahko tudi dober probiotik neučinkovit, če ga ne uporabljamo za ustrezen namen.
Prof. dr. Orel nas opozori še na dejstvo, da na tržišču lahko najdemo veliko izdelkov, nekateri so odlični, drugi neustrezni. Pri izbiri se morate zavedati, da je treba izbrati prave seve oz. njihove kombinacije za pravo indikacijo. Po drugi strani pa je pomembna tudi kvaliteta posameznega izdelka. Pri izbiri je na mestu posvet s strokovnjakom, zdravnikom, farmacevtom, farmacevtskim tehnikom, skratka nekom, ki bo verjetno znal svetovati, kateri probiotiki so primerni pri posamezni indikaciji. Po drugi strani pa kupujte izdelke tam, kjer je več nadzora, se pravi v lekarnah. Zavedajte se, da so v probiotikih živi mikroorganizmi. Ni samo od proizvodnje, ampak je tudi od skladiščenja ter nadzora odvisno, koliko mikroorganizmov bo preživelo, in od tu izvira tudi drugi del njihove učinkovitosti.
