Z meditacijo do pozitivnega uma za dobro počutje

Z redno dnevno meditacijo se sprostite, trenirate svoj um ter mentalno usposobljenost in prisotnost v danem trenutku. Meditacija je tehnika sproščanja, ki vključuje recitiranja fraze (mantre). Oči imate zaprte in ste pozorni na dihanje (globoko in ritmično). Izvajalcu omogoča, da se osredotoči nase in na svojo notranjost ter umiri misli in telo. Lažje lahko prisluhnete svojemu notranjemu glasu in intuiciji.

Pomemben je namen meditacije

Od vas samih je odvisno, kaj želite skozi meditacijo odkriti in predelati v sebi. Nekateri želite sprostiti svoje telo, drugi bi morda predelovali vzorce preteklosti, izostriti um, izboljšati spanec … Vse tehnike in nameni niso nujno primerni za vsakega posameznika in tudi učinki ne bodo nemudoma vidni. Vsak mora odkriti tehniko in vrsto meditacije, ki mu najbolj odgovarja. Nekatere vrste delujejo na vodenju samega sebe, ali na nameri ter povezovanju s kozmično energijo, spet drugim bolj odgovarja vodena meditacija.

Meditacija lahko pomaga vsakemu

Meditacija pozornosti je praksa pozornega opazovanja – kaj doživljate v danem trenutku, brez da bi vam misli  zatavale – v preteklost, skrb glede prihodnosti, analiziranje dogodkov okoli vas, odločanje …

Ne glede na obdobje življenja, pogosto potrebujemo sprostitev in občutek umirjenosti. Meditacija pomaga, da se sprostite, organizirate misli in ohranite jasno perspektivo. Pri meditaciji se uporablja kozmična energija, ki skrbi za ravnovesje centra v vašem telesu (čakre).

Pozitivni učinki sproščanja lahko prispevajo k izboljšanju spanca. Vzroki za potrebo po izboljšanju počitka lahko tičijo v hitrem in zapolnjenem življenjskem slogu, skrbi za ohranitev zdravja, zmanjšanju dnevne utrujenosti … Redna meditacija čez dan ali pred spanjem vam lahko pomaga sprostiti misli in vas pripraviti na spanje. Pomaga vam aktivirati parasimpatični živčni sistem, ki se vključi, ko aktivno umirjamo um in čustva ter posledično živčni sistem.

Ena izmed prednosti meditacije je razvoj ostrega in osredotočenega uma. Redna meditacija vpliva na spremembo fizične strukture možganov. Področja v možganih, ki so odgovorna za osebnostni razvoj, zavedanje in načrtovanje napredujejo oziroma se povečujejo, medtem ko se zmanjšajo področja za soočanje z negativnimi čustvi, kot so stres, skrbi in anksioznost. Izkusite lahko izboljšano osredotočenost, kreativnost in kognitivne funkcije. Meditacija je lahko večkrat učinkovitejša od križanke.

Meditacija stimulira spominske centre v možganih. Zato lahko prispeva k ohranjanju spomina in kognitivnih funkcij. Prevladujoči dolgoročni spomini in kratkotrajni pomnilniški pragovi, so ob meditaciji dobro stimulirani. S tem je vključen tudi priklic izgubljenih spominov. Po drugi strani, se skozi meditacijo ohranja sposobnost shranjevanja novih spominov. Raziskave tudi kažejo, da lahko meditacija in dihalne vaje celo upočasnijo učinke Alzheimerjeve bolezni.

Uravnavanje čustev in razpoloženja predstavlja izziv v vseh življenjskih obdobjih. Vendar spremembe, ki jih prinaša prehod v novo življenjsko obdobje, lahko vplivajo na stabilnost razpoloženja, kar lahko predstavlja izziv pri uravnavanju čustvenih reakcij. Če temu dodamo še druge življenjske izzive, je meditacija z osredotočenostjo na prisotnost, usmerjena v opazovanje čustev, kar sproža pozitivna občutja in empatijo, do sebe in drugih.

Meditacija spodbuja k sproščanju in pomirjenosti. Pogosto potrebujete le trenutek, da zadihate in si vzamete odmor. S treningom meditacije lažje zbistrite in organizirate misli, se sprostite in vzdržujete jasno perspektivo.

Prispeva tudi k izboljšanju fizičnega počutja, saj lahko oblaži fizično bolečino. S sproščanjem telesa in misli, lahko omilite bolečino, saj se z njo soočate na nežen in ljubeč način. Naučite se, kako lahko delate z bolečino, ne proti njej. Po drugi strani lahko tudi pomaga do izboljšanja prebave. Ko meditiramo je vključen parasimpatični živčni sistem, ki je odgovoren tudi za prebavo in počitek. Z globokim dihanjem, do katerega pride med meditacijo, izboljšujemo tudi pretok in vsrkamo več kisika v kri.

Svetujemo vam, da se med meditacijo povežete s seboj in se prepustite toku energije. Z meditacijo zjutraj in zvečer, boste dan začeli in končali s pozitivnim duhom. Krajše meditacije lahko izvajate tudi čez dan, med sprehodi v naravi, pospravljanjem vrtnarjenjem, počitkom ali v meditativnih prostorih … Meditacija deluje na hvaležnosti, vizualizaciji in pozitivnih afirmacijah. Pomemben korak meditacije je prizemljitev, pred in po meditacijskem toku.

Tehnika prizemljive

Naredite tri globoke vdihe in izdihe, začutite kako se vaš um umirja, kako vaše telo postaja bolj sproščeno. Nato se začnete osredotočati na trebušno prepono in dihanje s trebušno prepono. To dihanje ponavljate, dokler ne pride do spontane umiritve telesa in sproščenosti ter se počutite, da ste »sami«. Nato začnete z umirjenim dihanjem (dokler potrebujete). Na tej točki se prepustite delovanju same meditacije, lahko se vam prikažejo slike, predelujete vzorce … Postanete le opazovalec. Ko začutite, da ste pri koncu z meditacijo, začutite nazaj vaše telo. S 3 globokimi vdihi in izdihi se ponovno povežete ter počasi odprete oči.  

Izberite meditacijo s katero lahko trenutno najbolj pripomorete k lastnemu zadovoljstvu, spokoju in miru – če si želite spoznati samega sebe, za umirjanje, odpuščanje … Ob začetkih priporočamo, da obiščite vodene vadbe, saj se tako z meditacijskimi tehnikami bolje spoznate in pridobite občutek, katere vam najbolj ustrezajo.

Meditacijska vaja za začetnike 1: Vsak dan se za 10 minut usedite v udoben položaj. Med vajo lahko poslušate pomirjajočo glasbo – klasična glasba, roza zvoki (zvoki narave) ….

Ko boste meditacijo izvajali redno, boste osvojili svojo notranjo potrebo. Svetujemo vam, da se meditaciji prepustite in iz dneva v dan boste prišli do 10 minut meditacije ali več. Zaprite oči in začnite z globokim in ritmičnim dihanjem (tehnika 4-7-8 dr. Weil). Ko se osredotočite na dihanje, nato namenite nekaj minut »hvaležnosti«. Pomislite za kaj v svojem življenju, dnevu, tednu … ste hvaležni. Potem naj vaše misli zatavajo in razmišljate, o stvari ali dogodku, za katerega ste najbolj hvaležni in razmislite, zakaj je temu tako, ali kakšno je bilo vaše vedenje, da ste do te točke prispeli. Ko alarm zazvoni, se nasmejte, pretegnite in nadaljujte s svojim dnevom.

Meditacijska vaja za začetnike 2: Usedite se v udoben sedeč položaj. Naredite nekaj globokih vdihov in se osredotočite na to, kaj občutite ob vdihu in kako zveni vaše dihanje. Nato potujte čez vseh pet čutov, vsakemu namenite 2 minuti.

Ko misli odtavajo, jih nežno prikličite nazaj. Močno se osredotočite na vaše čute in bodite pozorni na najmanjše detajle. Na primer, vprašajte se, kaj slišim zdaj? In se osredotočite na poslušanje dve minuti. Kaj vonjam? Kaj okušam v mojih ustih? Kaj čutim v mojem telesu? Vid pustite za zadnjega. Odprite oči in se ozrite okoli sebe ter opazujte vsak majhen detajl. Do zadnjega čuta se bo vaš um upočasnil in pomirjeno boste lahko nadaljevali z vašim dnevom.