V nadaljevanju so predstavljene spremembe in določbe, ki se nanašajo na prenehanje izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Od 1. decembra 2025 se pravica do tega dodatka ohranja le za slepe in slabovidne osebe, medtem ko drugi zavarovanci in upokojenci te pravice pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ne bodo več mogli uveljavljati. Vsebina pojasnjuje tudi postopek uveljavljanja pravice za slepe in slabovidne, pogoje za nadaljnje izplačevanje, višino dodatka ter primeri, ko se dodatek ne izplačuje. Pri pripravi vsebine so sodelovali strokovnjaki in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ.
Dodatek za pomoč in postrežbo do 1. 12. in po 1. 12. 2025
S 1. decembrom 2025 se bodo prenehale uporabljati določbe ZPIZ-2, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen v kolikor gre za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo slepi ali slabovidni osebi.
Od 1. decembra 2025 naprej zavarovanci in upokojenci, razen slepi in slabovidni zavarovanci in slepi upokojenci, ne morejo več pri Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Izjema od navedenega velja za zavarovance, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, opredeljeni v 2. skupini definicije slepote, ali zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni.
Prej navedeni slepi in slabovidni zavarovanci obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine in slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.
Izvedensko mnenje, da slepa ali slabovidna oseba potrebuje tujo pomoč in postrežbo, poda izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (invalidska komisija oziroma izvedenec – zdravnik posameznik). Postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo se začne na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika, lahko pa ga začne tudi zavarovanec ali uživalec pokojnine.
Uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki jim je bila oziroma jim bo pravica do dodatka za pomoč in postrežbo priznana do 30. 11. 2025, se jim bo navedena pravica tudi po 1. decembru 2025 še nadalje izplačevala. Izjema od navedena je pridobitev pravice na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi ali kadar se na podlagi kontrolnega pregleda ugotovi, da je pri uživalcu dodatka za pomoč in postrežbo prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja.
Če se v postopku izvedenem na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi ugotovi, da bi bil uživalec dodatka za pomoč in postrežbo upravičen do pravice iz dolgotrajne oskrbe, lahko uživalec dodatka za pomoč in postrežbo pridobi pravico iz dolgotrajne oskrbe samo, če se odpove pravico do dotaka za pomoč in postrežbo. Oseba ne more hkrati uživati dodatka za pomoč in postrežbo in pravice iz dolgotrajne oskrbe.
Višina dodatka za pomoč in postrežbo
- upravičencev, ki jim je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter slepih in nepokretnih oseb trenutno znaša 368,56 evra,
- upravičencev, ki jim je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter slabovidnih oseb znaša 184,29 evra,
- uživalca pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, znaša 528,51 evra.
Kdaj se dodatek za pomoč in postrežbo ne izplačuje
Dodatek se upravičencu ne izplačuje:
- za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad 6 mesecev takšne oskrbe
- v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini.
