Ko govorimo o dveh generacijah, ki živita skupaj, govorimo o razširjeni družini, ki se pojavlja zaradi različnih razlogov in situacij, kot sta finančna situacija ali posesivna navezanost starša na otroka.
V razširjeni družini so dinamike odnosov lahko zelo pestre, predvsem če ti odnosi niso jasno razmejeni, kar pomeni, ločeni med generacijami in ločeni po vlogi biti partner, stari starš, otrok. Kadar ni jasnih vlog, lahko odnosi postanejo zapleteni ali celo nevzdržni. Andrej Omulec, mag. zakonske in družinske terapije pojasnjuje, da ste dedki in babice za družino pravi dar, saj stari starši lahko popazite na vnuke in s tem prihranite staršem veliko skrbi. Stari starši vnuka ne morete razvaditi, tudi, če ima pri vas veliko podporo in sočutje, ker otrok ve, da ste babica ali dedek, kar ni enako kot oče ali mama. Zato se velikokrat dogaja, da se otrok pri vas počuti varno in sprejeto, saj v svoji modrosti velikokrat nadoknadite tisto, česar niste naredili v svoji vlogi starševstva. Tako npr. vnuk pri vas ne joka, ni razdražljiv, ni nesramen. Ko vnuka vrnete domov, se začne vesti nesramno in postane razdražljiv, kar pa ne pomeni, da ste boljši od staršev, temveč otrok ve, da so to njegovi starši, in pri njih se lahko vsa napetost sprosti – starši bodo to morali vzdržati. Teh dinamik odnosa se morate dobro zavedati tudi stari starši, da ne kritizirate staršev, ali jih očitate, kdo je boljši in kdo ne. Vsak ima namreč svojo vlogo in ti dve vlogi nista enaki ter sta nezdružljivi. Stari starši lahko s svojimi nevsiljivimi nasveti veliko pomagate pri vzgoji.
Razmejitve med novo družino in starimi starši
Če živite pod eno streho, se lahko dobro razumete, če se zavedate, da je iz obeh strani potrebno spoštovanje. Če tega ni, morajo vaši otroci zaščititi svojega partnerja npr. mož se pogovori s svojo mamo in ji postavi jasne meje, pove ji, da je ona kot babica lahko gospa in živi življenje, ki ga ni mogla živeti, ko je vzgajala svoje otroke. Ni vam treba več skrbeti za vaše odrasle otroke. Če pogledate posesivne mame, ki rečejo: ”Samo pazite se, ko me več ne bo, boste že videli.” Taka mama svojega sina priklene nase, tudi če ne živi pod isto streho. Oba sta nesrečna, tako otrok kot starš.
Mama se ovrednoti takrat, ko svojo vlogo izpolni s tem, da čustveno svojega otroka izpusti od sebe. Otrok bo starša lahko spoštoval, če izpolnita svojo vlogo čustvene ločitve. To ne pomeni, da otrok staršem ne bo pomagal pri vsakodnevnih opravilih, ravno obratno. Otrok bo z veseljem pomagal staršem.
Odnos s snaho/zetom dnos s tasti/taščami
Vsakega v družini morate spoštovati in dojemati na način, da so to ljudje, ki so v družino prišli in da se je vaš otrok za to določeno osebo odločil. Starši, ki spoštujejo svoje otroke, bodo spoštovali tudi njihove izbrance. Zgodi se, da bolj ko starši preprečujejo neko zvezo, bolj otroci v tej zvezi vztrajajo, tudi če je nefunkcionalna, saj želijo, da se jih ne kritizira. Želijo si, da se jih le posluša, kakšen odnos imajo in se jih podpira, sicer bodo prizadeti. Zato je smiselno, da se družite, pogovarjate in preživljate določen čas skupaj, vendar se ne vsiljujte v življenje vaših sinov in hčera. Komunikacija med vami in otroci je lahko burna, vendar se zavedajte, da je to vaša edina vez in raje težite k sožitju. Če se boste prepirali s snahami in zeti, pa odnosa ne boste poglobili, vendar naredili še večji razkorak in morda celo odvrnili mlajšo generacijo, da bi vas obiskovala.
Po pripovedih starih staršev, je najlepše obdobje, ko gledate, kako vnuki rastejo, saj se človek na ta način izpolni v svojem poslanstvu.
Pod isto streho več generacij
V kmečkem okolju opazimo zanimivost: starši so se odločili, kdo izmed otrok bo prevzel posestvo in ostal doma. Ko se je mlad par poročil, sta oče in mati predala sobo, v kateri sta do tedaj živela in se preselila v manjšo sobo oz. otroci in starši so zamenjali sobe. S tem se je tudi postavila meja, kdo je tisti novi gospodar celotnega posestva, stari starši pa postali ”pomočniki”. Jasne so bile meje, v katere prostore lahko kdo vstopa in v katerih prostorih si samo gost. Mlada družina mora imeti svoj prostor, svojo intimo – to predstavlja prostor, ki je samo njihov in je vstop drugim dovoljen le na njihovo povabilo. Neka babica je pred časom dejala: ”Pri moji hčeri sem od sedaj naprej, ko ima družino, samo gostja na povabilo, ona pa je pri meni dobrodošla kadarkoli želi, ker je to njen dom.”
Vsebina: Mojca Buh
Andrej Omulec, mag. zakonske in družinske terapije
