Imunski sistem

0
2571

japanese schoolgirls teen.useful reference https://www.nekdsex.com porn story

imunski sistem

Naloga imunskega sistema je zaščita telesa pred tujimi ali škodljivimi snovmi, kot so bakterije, virusi, strupi, rakave celice, …. »Imunski sistem tvori celice in protitelesa, ki uničujejo škodljive snovi in je sestavljen iz dveh glavnih delov: prirojenega imunskega sistema in pridobljenega imunskega sistema. Prirojena imunost je naša prva obrambna linija, ki je sestavljena iz pregrad in nekaterih celic, ki ovirajo vstop škodljivim mikrobom v telo. Pridobljeno imunost sestavljajo specializirane celice, ki se aktivirajo, ko je telo izpostavljeno nevarnosti,« pojasni doc. dr. Irena Grmek Košnik. Telesne zmožnosti se z leti zmanjšujejo, hkrati je zmanjšana tudi zmožnost imunskega odzivanja na okužbe, pogosteje se začnejo pojavljati napačni imunski odzivi, kot so alergije in avtoimunske bolezni ter kronična vnetja. »Aktivnost imunskega sistema z leti upada tako kot tudi funkcije ostalih organov in organskih sistemov. Imunski sistem postane počasnejši v odzivanju. To povečuje tveganje za nastanek bolezni. Cepiva proti gripi ali druga cepiva ne delujejo več tako dobro kot nekoč. Lahko se razvijejo tudi avtoimunske bolezni, bolezni pri katerih imunski sistem postopoma napade in uničuje lastna telesna tkiva. Tudi bolezen traja dlje oziroma dlje časa traja, da se pozdravimo. Šibek imunski sistem lahko upočasni tudi celjenje ran,« razlaga Irena Grmek Košnik. Vendar pa na oslabitev imunskega sistema niso kriva le leta, po besedah prof. dr. Alojzija Ihana, saj v veliki meri ljudje zbolevajo tudi zaradi življenjskih navad, zlasti v zvezi s prehrano, oblačenjem, stanovanjskimi razmerami in čistočo. To pomeni tveganje, da zanemarimo mnoge higienske ukrepe proti okužbam, ki so sicer v življenju normalni in jih opravljamo nezavedno. Oslabljena imunska odpornost se kaže na telesu

Pri odpornem, zdravem človeku so okužbe redke. Alojz Ihan razlaga, da v primeru, če pride do okužbe, zdrav imunski sistem sproži intenziven odziv nanje – vročino. Drugače je pri šibkem imunskem sistemu, saj pomanjkljiv imunski odziv povzroča kronična vnetja zaradi okužb. »Kronična vnetja prinašajo še večjo nevarnost, dlje trajajoča imunska pomanjkljivost, čeprav manjše stopnje, poveča pogostnost kroničnih virusnih in drugih okužb, s tem pa se poveča tveganje za degenerativne in rakaste bolezni.

Poleg tega pa kronična vnetja, ki nastajajo ob kroničnih okužbah, še dodatno zavirajo normalen razvoj imunskih celic in normalno delovanje imunskega sistema. Temu dodatno prispevajo še fiziološka stanja, ki na tak ali drugačen način kronično povečujejo nastajanje ali kopičenje vnetnih mediatorjev v organizmu (debelost, alkohol, kajenje, hudi telesni napori, stres, kronične bolezni, kot so revmatske bolezni ali diabetes),» dodaja Alojz Ihan.

Izčrpani, starejši in kronični bolniki nimajo zalog, katere bi imunski sistem uporabil pri premagovanju okužb, zato se bolezni pri takih vlečejo, zato imajo taki ljudje pogosto težave z uživanjem, prebavljanjem ali presnavljanjem dovolj pestre hrane in občasno, zlasti ob pojavu okužb,  potrebujejo prehranske dodatke. »Pogosto je upravičeno jemanje dodatkov, zlasti pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, kjer so potrebne večje količine zaužitih vitaminov in mineralov zaradi interakcij z zdravili, zaradi operativnih posegov ali poškodb in zaradi neustreznega prehranjevanja. Pogosto ljudje po 55. letu starosti pomanjkljivo uživajo železo, kalcij, cink, magnezij, riboflavin, vitamini A, D, B6 in B12. Za diabetike je značilna nižja koncentracija vitamina C (celo za 30 %), vitamina  E in glutation reduktaze v plazmi. Dodajanje antioksidantov vitamina C in E pri diabetikih upočasni nastanek z aterosklerozo povezanih žilnih okvar. Presnova diabetikov je povezana s povečano potrebo po B vitaminih in s povečanim ledvičnim izgubljanjem, zato je primerno nadomeščanje vitaminov folne kisline, B6, B12 in minerala cinka,« pojasni Alojz Ihan.

»Vnetje je pomemben del našega naravnega imunskega sistema. Z leti blago, kronično vnetje postane škodljivo, saj najnovejše raziskave kažejo, da kronično vnetje poveča tveganje za bolezni srca, artritis, slabotnost, sladkorno bolezen tipa 2, telesne okvare in celo demenco,« pojasni Irena Grmek Košnik. Po 55. letu starosti so pogoste infekcije sečil, pri ženskah zaradi oslabljenih medeničnih mišic in spremenjene sluznice sečil po menopavzi, pri moških zaradi povečane prostate, ki povzroča zastoj seča. Tudi fiziološki mehanizmi, ki čistijo bakterije s kože in sluznic z leti upadajo. »Bakterije, ki se namnožijo v ustih zaradi parodontalne bolezni, se odplavljajo s slino v požiralnik in želodec, tam pa jih uniči želodčna kislina. Pri ljudeh, ki imajo pogosto okvarjeno čiščenje dihalne sluznice, oslabljen refleks kašlja, oslabljen nadzor nad dihanjem, jim slina z bakterijami teče v pljuča in povzroči hudo pljučnico. Pljučnica je med poglavitnimi vzroki smrti pri starejših od 75 let. K temu pripomorejo še zmanjšana telesna aktivnost ter funkcionalne motnje srca in pljuč,« dodaja Alojz Ihan.  

Kako izboljšati imunsko kondicijo

Redna in zmerna telesna vadba pri prej fizično neaktivnih odraslih ljudeh povečajo nivoji protiteles v slini, hkrati se zmanjša pogostnost zbolevanja zaradi okužb zgornjih dihal. »Redna in zmerna telesna vadba je za vzdrževanje zdravja pomembna tudi zato, ker deluje protivnetno. Vsaka telesna vadba nad 60 odstotkov maksimalne obremenitve sproži kratkotrajni (24 urni) vnetni odziv,  ki ob rednih ponovitvah vadbe povzročijo povečano protivnetno uravnavanje imunskega odziva, zato na daljši rok deluje protivnetno. Prav zato se redna in zmerna telesna vadba priporoča tudi pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi boleznimi, katerih poglavitni zdravstveni problem je prav kronično vnetje. Protivnetni učinek telesne vadbe je še koristnejši zaradi tega, ker telesna vadba tudi prispeva k zmanjšanju količine trebušnega (visceralnega) maščevja, ki se nahaja v trebušni votlini med črevesom in drugimi trebušnimi organi in je izrazito vpleteno v vzdrževanje kroničnega sistemskega vnetja, povezanega z insulinsko toleranco, aterosklerozo, nevrodegeneracijo, povečano pojavnostjo tumorjev,« pojasni Alojz Ihan.

Literatura

Hall WJ, Ahmed B. Pulmonary disorders. In: Duthie EH, Katz PR, Malone ML, eds. Practice of Geriatrics. 4th ed. Philadelphia, PA: Elsevier Mosby; 2007:564.

McDevitt MA. Aging and the blood. In: Fillit HM, Rockwood K, Woodhouse K, eds. Brocklehurst’s Textbook of Geriatric Medicine and Gerontology. 7th ed. Philadelphia PA: Elsevier Saunders; 2010:chap 21.

Minaker KL. Common clinical sequelae of aging. In: Goldman L, Schafer AI, eds. Goldman’s Cecil Medicine. 24th ed. Philadelphia, PA: Elsevier Saunders; 2011:chap 24.

Tummala MK, Taub DT, Ershler WB. Clinical Immunology: Immune senescence and the acquired immune deficiency of aging. In: Fillit HM, Rockwood K, Woodhouse K, eds. Brocklehurst’s Textbook of Geriatric Medicine and Gerontology. 7th ed. Philadelphia PA: Elsevier Saunders; 2010:chap 13.

https://viet69hd.com/ voyeur hidden hotel escort video. female agent filming hardcore casting. fsiblog muscle god brendan.

doc. dr. Irena Grmek Košnik

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Kranj in Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Kranj

Prijava na novice

Če želite prejemati naše občasne novice na svoj elektronski naslov, vas vabimo, da se s klikom na gumb in izpolnjeno prijavnico prijavite na novice.